Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Delovanje Evrosistema

Banka Slovenije v Evrosistemu

Izvajanje denarne politike

Objave

Predpisi

Standardni instrumenti denarne politike

Nasprotne stranke pri operacijah denarne politike

Nestandardni ukrepi

Zavarovanje terjatev

Skrbniška vloga BS iz naslova CCBM

Posojanje obveznic

Evro

Zgodovina ekonomske in monetarne unije

Pogosta vprašanja

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Monetarna politika  > Izvajanje denarne politike  > Standardni instrumenti denarne politike

Standardni instrumenti denarne politike

Standardni okvir instrumentov denarne politike zajema:

Operacije odprtega trga

Z operacijami odprtega trga Evrosistem s kontroliranjem količine likvidnosti in signaliziranjem ključne obrestne mere uravnava obrestne mere denarnega trga. Pobudo za operacije odprtega trga da Evrosistem, ki hkrati določi uporabljen instrument in njegove pogoje.

Evrosistem ima na voljo pet vrst instrumentov:

  • povratne transakcije, ki jih Banka Slovenije izvaja v obliki zavarovanih posojil, nekatere druge centralne banke pa kot repo posle,
  • dokončne transakcije, kjer Evrosistem dokončno kupi/proda finančno premoženje, običajno vrednostni papir,
  • izdajo dolžniških certifikatov ECB,
  • valutne zamenjave,
  • zbiranje vezanih depozitov od bank.

Operacije odprtega trga se lahko izvršijo po postopku:

  • standardnih avkcij, katerih se lahko udeležuje najširši krog primernih nasprotnih strank, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti,
  • hitrih avkcij, na katerih lahko praviloma sodeluje ozek krog primernih nasprotnih strank, ki jih Banka Slovenije izbere izmed tistih nasprotnih strank, ki lahko sodelujejo na standardnih avkcijah,
  • dvostranskih postopkov, kjer je krog primernih nasprotnih strank odvisen od kategorije instrumenta. Posli se običajno sklepajo bilateralno med nacionalnimi centralnimi bankami oz. ECB in nasprotno stranko brez izvedbe avkcije.

Glede na cilje, frekvenco in postopke se operacije odprtega trga Evrosistema delijo na sledeče štiri kategorije:

  • Operacije glavnega refinanciranja so v običajnih razmerah najpomembnejši instrument med operacijami odprtega trga Evrosistema. So tedensko prek standardnih avkcij ponujena enotedenska posojila (koledar avkcij). Izklicna obrestna mera pri teh operacijah je ključna obrestna mera ECB.
  • Operacije dolgoročnejšega refinanciranja bankam zagotavljajo dodatno dolgoročnejše refinanciranje. So mesečno prek standardnih avkcij ponujena posojila z dospelostjo treh mesecev (koledar avkcij). Evrosistem pri izvajanju teh operacij ne določi izklicne obrestne mere. Od leta 2009 dalje Evrosistem v okviru nestandardnih ukrepov izvaja tudi operacije dolgoročnejšega refinanciranja z drugačno dospelostjo in obrestno mero.
  • Operacije finega uravnavanja se izvedejo občasno, če je potrebno kratkoročno uravnavati likvidnost in obrestne mere. So predvsem v obliki povratnih transakcij (posojila) in vezanih depozitov, lahko pa so tudi v obliki valutnih zamenjav. Običajno jih izvajajo nacionalne centralne banke na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov.
  • Strukturne operacije Evrosistem uporabi, če želi spremeniti strukturni položaj. Sem sodijo izdaja dolžniških certifikatov ECB, povratne transakcije in dokončne transakcije. Strukturne operacije v obliki povratnih transakcij in izdaje dolžniških instrumentov izvajajo nacionalne centralne banke na podlagi standardnih avkcij. Strukturne operacije v obliki dokončnih transakcij se izvajajo na podlagi dvostranskih ali avkcijskih postopkov. Evrosistem je strukturne operacije prvič uporabil v času finančno-ekonomske krize, in sicer v obliki dokončnih nakupov vrednostnih papirjev.

Odprte ponudbe

Cilj odprtih ponudb je voditi in omejiti nihanje obrestne mere denarnega trga z ročnostjo čez noč. Banke uporabljajo odprti ponudbi na lastno pobudo (za razliko od operacij odprtega trga, ki jih sproži Evrosistem). V običajnih razmerah obrestni meri odprtih ponudb določata zgornjo in spodnjo mejo nihanj obrestnih mer na trgu čez noč (eonie).

Banke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, lahko na lastno pobudo uporabijo:

  • mejno posojilo za pridobitev likvidnosti čez noč pri Banki Slovenije na podlagi ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Obrestna mera za mejno posojilo praviloma predstavlja zgornjo mejo obrestne mere čez noč na trgu;
  • mejni depozit za plasiranje depozitov čez noč pri Banki Slovenije. Obrestna mera za mejni depozit praviloma predstavlja spodnjo mejo obrestne mere čez noč na trgu.

Pregled rednih operacij odprtega trga in odprtih ponudb

Kategorije operacij denarne politike Vrste instrumentov  Zapadlost Pogostost  Postopek 
Povečevanje likvidnosti Umikanje likvidnosti
Operacije odprtega trga Operacije glavnega refinanciranja Povratne transakcije - En teden Tedensko Standardne avkcije
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja Povratne transakcije - Tri mesece Mesečno Standardne avkcije
Operacije finega uravnavanja

Povratne transakcije

Valutne zamenjave

Povratne transkacije

Valutne zamenjave

Zbiranje vezanih depozitov

Nestandardizirana Nestandardizirana

Avkcijski postopki

Dvostranski postopki

Strukturne operacije Povratne transakcije

Povratne transakcije

Nestandardizirana Nestandardizirana Standardne avkcije
- Izdaja dolžniških certifikatov ECB Krajša od 12 mesecev Nestandardizirana
Dokončni nakupi Dokončne prodaje - Nestandardizirana Avkcijski postopki
Dvostranski postopki
Odprti ponudbi Mejno posojilo Povratne transakcije - Čez noč Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank
Mejni depozit - Depoziti Čez noč Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank

Obvezne rezerve

Obvezne rezerve Evrosistema stabilizirajo obrestne mere denarnega trga, saj izpolnjevanje obveze v povprečenju obdobja obveznih rezerv (običajno šest tednov) obveznike spodbuja k izravnavi učinkov začasnih nihanj likvidnosti.

Poleg tega obvezne rezerve v normalnih razmerah povečujejo strukturni likvidnostni primanjkljaj (tj. neto povpraševanje po denarju s strani bank), kar lahko izboljša sposobnost Evrosistema, da deluje kot učinkovit ponudnik likvidnosti.

Obvezniki, to so vse banke evroobmočja, morajo izpolnjevati obvezne rezerve s stanji na denarnih računih pri svoji nacionalni centralni banki. Denar na teh računih sicer lahko prosto uporabljajo za plačevanje, do višine obveznosti pa je obrestovan po ključni obrestni meri ECB. Presežne rezerve se ne obrestujejo, razen v razmerah negativne obrestne mere mejnega depozita, ko se obrestujejo po tej obrestni meri.

Obvezne rezerve se določijo glede na obveznosti obveznikov do nebančnih sektorjev, tj. prebivalstva, podjetij in države. Izključene so obveznosti do drugih obveznikov obveznih rezerv Evrosistema (seznam), ECB in nacionalnih centralnih bank Evrosistema. Za obveznosti z ročnostjo do 2 let je določena stopnja obveznih rezerv v višini 1 % (do začetka leta 2012 je ta stopnja znašala 2 %), za obveznosti z daljšo ročnostjo je stopnja 0 %.

Koledar obdobij izpolnjevanja obveznih rezerv za določeno leto se predhodno objavi. Obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv se prične na dan poravnave prve operacije glavnega refinanciranja, ki sledi seji Sveta ECB, na kateri ta odloča o ključni obrestni meri.

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti