Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Delovanje Evrosistema

Banka Slovenije v Evrosistemu

Izvajanje denarne politike

Objave

Predpisi

Standardni instrumenti denarne politike

Nasprotne stranke pri operacijah denarne politike

Nestandardni ukrepi

Zavarovanje terjatev

Skrbniška vloga BS iz naslova CCBM

Posojanje obveznic

Evro

Zgodovina ekonomske in monetarne unije

Pogosta vprašanja

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Monetarna politika  > Izvajanje denarne politike  > Nestandardni ukrepi

Nestandardni ukrepi

Evrosistem želi prek transmisijskega mehanizma denarne politike s spreminjanjem svojih obrestnih mer vplivati na cene v celotnem evrskem območju. Če je delovanje transmisijskega mehanizma omejeno, lahko Evrosistem sprejme dodatne ukrepe izven svojega standardnega okvira. Od začetka pretresov na finančnih trgih leta 2008 dalje je Evrosistem v različnih časovnih obdobjih sprejel več vrst nestandardnih ukrepov:

  1. ponujanje operacij odprtega trga prek avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo,
  2. ponujanje dolgoročnejših operacij odprtega trga z novimi ročnostmi,
  3. izvajanje dokončnih nakupov dolžniških vrednostnih papirjev,
  4. uvedba negativne obrestne mere mejnega depozita (in negativno obrestovanje presežnih rezerv bank),
  5. zagotavljanje likvidnosti v tujih valutah,
  6. razširitev primernega finančnega premoženja za zavarovanje posojil Evrosistema,
  7. razširitev nabora primernih nasprotnih strank pri operacijah finega uravnavanja.

1. Ponujanje operacij odprtega trga prek avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo

Od oktobra 2008 dalje se vse operacije odprtega trga, s katerimi Evrosistem dodaja likvidnost, izvajajo v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo. Ukrep bo trajal najmanj do zaključka zadnjega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv v letu 2017.

2. Ponujanje dolgoročnejših operacij odprtega trga z novimi ročnostmi

Poleg rednih trimesečnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja Evrosistem od septembra 2007 dalje bankam ponuja prek avkcij tudi izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja z ročnostjo od enega meseca do štirih let.

  • V obdobju od septembra 2014 do junija 2016 je Evrosistem izvedel serijo osmih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, t.i. TLTRO. TLTRO so se izvajale s četrtletno frekvenco, zapadlost vseh operacij je 26. september 2018, banke pa imajo možnost TLTRO odplačati predčasno, prvič 29. junija 2016 ob poravnavi prve operacije TLTRO II. Obseg izposoje je pri vsaki banki odvisen od njenega posojanja nefinančnemu sektorju. Banke pred vsako TLTRO Banki Slovenije pošljejo podatke o posojanju, na podlagi katerih Banka Slovenije izračuna obseg izposoje za vsako banko.

    Več o TLTRO na spletni strani ECB
  • V obdobju od junija 2016 do marca 2017 Evrosistem izvaja dodatno serijo štirih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, t.i. TLTRO II. Ročnost vsake operacije je štiri leta, banke pa imajo po dveh letih možnost predčasnega vračila. Enako kot pri TLTRO je obseg izposoje pri vsaki banki odvisen od njenega posojanja nefinančnemu sektorju, porast kreditiranja v času trajanja operacije pa vpliva na znižanje obrestne mere (največ do obrestne mere mejnega depozita).

    Več o TLTRO II na spletni strani ECB

3. Dokončni nakupi dolžniških vrednostnih papirjev

Da bi izboljšal delovanje posameznih segmentov trgov dolžniških vrednostnih papirjev in s tem učinkovitost transmisijskega mehanizma, je Evrosistem v obdobju od 2009 do 2012 izvajal več programov nakupov dolžniških vrednostnih papirjev:

  • SMP (ang. Securities Market Programme) se je začel leta 2010 kot odgovor na izredne razmere na posameznih tržnih segmentih, predvsem na segmentu državnih vrednostnih papirjev. Evrosistem je kupoval državne obveznice, katerih donosnosti so se nesorazmerno povečale. Program se je zaključil z najavo programa OMT v letu 2012.
  • OMT (ang. Outright Monetary Transactions) je Evrosistem napovedal avgusta 2012, da bi zmanjšal prenos negativnih učinkov s trgov državnih obveznic na denarni trg in povečal učinkovitost delovanja transmisijskega mehanizma. Tudi OMT program je bil osredotočen na kupovanje državnih obveznic, vendar s krajšo ročnostjo kot SMP (do treh let), pogojeval pa je vključitev države v program pomoči EU/MDS in njegovo uspešno izvajanje. Evrosistem do sedaj OMT programa ni aktiviral.
  • CBPP in CBPP2 (ang. Covered Bonds Purchase Programme) sta se izvajala v letih 2009/2010 in v 2011/2012. Evrosistem je takrat dokončno kupoval krite obveznice. Krite obveznice, kupljene v okviru CBPP, so od julija 2016 na voljo tudi za posojanje.

Da bi zmanjšal tveganje daljšega obdobja nizke inflacije in gospodarske rasti ter spodbudil posojanje bank nefinančnemu sektorju, je Evrosistem v letu 2014 začel izvajati dodatne programe nakupov dolžniških vrednostnih papirjev, ki sestavljajo t.i. razširjeni program nakupov, EAPP (ang. Expanded Asset Purchase Programme):

  • CBPP3, v okviru katerega Evrosistem od oktobra 2014 dalje kupuje krite obveznice, ki so od julija 2016 na voljo tudi za posojanje
  • ABSPP (ang. Asset-Backed Securities Purchase Programme), v okviru katerega Evrosistem od novembra 2014 dalje kupuje listinjene vrednostne papirje,
  • PSPP (ang. Public Sector Purchase Programme), v okviru katerega Evrosistem od marca 2015 dalje na sekundarnem trgu kupuje vrednostne papirje javnega sektorja, ki so na voljo tudi za posojanje,
  • CSPP (ang. Corporate Sector Purchase Programme), v okviru katerega Evrosistem od junija 2016 dalje kupuje vrednostne papirje nebančnih podjetij, ki so od julija 2016 na voljo tudi za posojanje.

V okviru EAPP Evrosistem do marca 2017 mesečno kupuje 80 milijard EUR vseh štirih kategorij vrednostnih papirjev, nato pa mesečno 60 milijard EUR. Nakupi bodo predvidoma trajali najmanj do decembra 2017 oziroma vse dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije trajno približalo ciljni ravni (nekoliko pod 2 % letno).

Več o EAPP na spletni strani ECB

4. Uvedba negativne obrestne mere za mejni depozit

Evrosistem je junija 2014 uvedel negativno obrestno mero na mejni depozit, po enaki obrestni meri se od takrat dalje obrestujejo tudi presežne rezerve bank pri Evrosistemu.

5. Zagotavljanje likvidnosti v tujih valutah

Evrosistem od decembra 2007, v sodelovanju s tujimi centralnimi bankami zagotavlja svojim nasprotnim strankam likvidnost v ameriških dolarjih, nekaj časa jo je zagotavljal tudi v švicarskih frankih. Trenutno se izvajajo avkcije tedenskih posojil v ameriških dolarjih.

Splošni pogoji zagotavljanja dolarske likvidnosti nasprotnim strankam (neuradni čistopis, april 2015)

6. Razširitev primernega finančnega premoženja za zavarovanje posojil Evrosistema

Z namenom olajšanja dostopa bank do posojil Evrosistema, je Evrosistem od leta 2008 dalje sprostil zahteve glede primernosti finančnega premoženja za zavarovanje. Najpomembnejše je znižanje praga kreditne kvalitete z A- na BBB- za vse finančno premoženje, razen za listinjene vrednostne papirje. Poleg tega je začasno razširil nabor primernega premoženja. Tako so bili med primerno premoženje začasno uvrščeni:

  • dolžniški vrednostni papirji kreditnih institucij, s katerimi se trguje na določenih nereguliranih trgih (v veljavi do konca 2010),
  • podrejeni dolžniški instrumenti s primerno garancijo (v veljavi do konca 2010),
  • dolžniški vrednostni papirji, izdani/garantirani s strani držav prejemnic programov pomoči EU/MDS, ki imajo bonitetno oceno nižjo od BBB-, če Svet ECB pozitivno oceni izpolnjevanje programa pomoči,
  • dolžniški vrednostni papirji, denominirani v britanskih funtih, ameriških dolarjih in japonskih jenih, ki so izdani in poravnani v evroobmočju,
  • t. i. dodatni listinjeni vrednostni papirji (listinjeni vrednostni papirji slabše kreditne kvalitete),
  • določeni kratkoročni netržni dolžniški instrumenti nefinančnih družb, ki ne kotirajo na reguliranih oz. sprejemljivih nereguliranih trgih,
  • t. i. dodatna bančna posojila (bančna posojila slabše kreditne kvalitete).

Razširjeno premoženje bo ostalo primerno za zavarovanje terjatev Evrosistema vsaj do septembra 2018. Vsi ukrepi glede širitve primernega premoženja za zavarovanje so bili sprejeti na podlagi temeljite presoje, v povezavi z njimi pa je Evrosistem sprejel tudi ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj (odbitke).

7. Razširitev nabora primernih nasprotnih strank pri operacijah finega uravnavanja

Evrosistem je leta 2008 razširil nabor primernih nasprotnih strank pri operacijah finega uravnavanja, in sicer so te na voljo vsem nasprotnim strankam Evrosistema, ki lahko sodelujejo pri standardnih operacijah v okviru operacij odprtega trga.

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti