Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Predstavitev

Razpisi

Zaposlitev

Javna naročila

Sporočila za javnost

Govori guvernerja

Konference in seminarji

Izobraževalni dan

Knjižnica

Katalog informacij javnega značaja

Povezave

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Banka Slovenije  > Sporočila za javnost  

Sporočila za javnost

   

Datum   Naslov sporočila za javnost
29.12.2016   Sporočilo za javnost – S 3. januarjem 2017 bo začel delovati elektronski sistem za izmenjavo podatkov o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov
28.12.2016   Sporočilo za javnost - Menjava tolarskih kovancev tudi 3.1.2017
25.11.2016   Obvestilo za javnost po 6. seji Nacionalnega sveta za plačila
24.11.2016   Demanti navedb v članku na portalu pozareport.si 24.11.2016
24.11.2016   Objava celostnega seznama predpisov za področje nadzora
23.11.2016   Demanti navedb v članku na portalu pozareport.si 23.11.2016
22.11.2016   Sporočilo za javnost - Aktualna makroekonomska gibanja in informacija o poslovanju bank v prvih devetih mesecih 2016
11.11.2016   Nagovor guvernerja na Dnevu slovenskih bančnikov
27.10.2016   Odziv na odločitev Ustavnega sodišča
19.10.2016   Sporočilo za javnost - Nedonosne izpostavljenosti bank
17.10.2016   Odgovor na intervju z Alenko Žnidaršič Kranjc v Dnevniku
13.10.2016   Slovesnost ob 25. obletnici uvedbe tolarja in podelitev nagrad za magistrska in doktorska dela
11.10.2016   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank v avgustu 2016 in Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2016
07.10.2016   Sporočilo za javnost - Letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke
07.10.2016   Sporočilo za javnost – Zamenjava tolarjev v evre
23.09.2016   Sporočilo za javnost - Osnovni plačilni račun
20.09.2016   Pojasnilo razlike med ocenama kapitalskega primanjkljaja (pristopa top-down in bottom up) - Odziv na članek v Dnevniku
15.09.2016   Sporočilo za javnost - Centralni kreditni register – ključni poudarki
10.09.2016   Odziv na trditve Aljoše Tomaža v intervjuju v Sobotni prilogi Dela
06.09.2016   Sporočilo za javnost - Uvedena makrobonitetna instrumenta za nepremičninski trg
05.09.2016   Demanti navedb dr. Križaniča v članku Tovarne delavcem! Ali spet?
30.08.2016   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank in Povzetek makroekonomskih gibanj, avgust 2016
26.08.2016   Demanti navedb v članku Nedotakljivi v Mladini (št. 32, 12.8.2016)
25.08.2016   Sporočilo za javnost - Banka Slovenije vložila pritožbo
08.08.2016   Sporočilo za javnost – Izročitev zapisnikov ožjega kolegija guvernerja
05.08.2016   Sporočilo za javnost - Izplačilo zajamčenih terjatev iz stečaja borznoposredniške družbe Moja delnica BPH, d. d. od 8. avgusta 2016
29.07.2016   Odgovor na navedbe dr. Franceta Križaniča v Mladini
29.07.2016   Sporočilo za javnost - Objava rezultatov Ebinih stresnih testov in testi slovenskih bank
29.07.2016   Sporočilo za javnost - Opozorilo glede spletne prevare
26.07.2016   Sporočilo za javnost - Zajamčene terjatve vlagateljem družbe Moja delnica BPH v stečaju bodo izplačane pri NLB
19.07.2016   Sporočilo za javnost - Sodišče EU_Potrjena stališča Banke Slovenije
19.07.2016   Demanti navedb v članku Guverner Jazbec policiji ne bo več pomagal preiskovati bančne luknje (SiolNET, 19.7.2016)
13.07.2016   Odziv Banke Slovenije na odgovor generalnega državnega tožilca predsedniku ECB
12.07.2016   Demanti navedb v članku "Ima guverner že svoj jazbexit?" (Finance, 11. 7. 2016)
12.07.2016   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank in Gospodarska in finančna gibanja, julij 2016
11.07.2016   Informacija za vlagatelje družbe Moja delnica BPH d. d.
07.07.2016   Demanti izjave vodje specializiranega državnega tožilstva na novinarski konferenci 7.7.2016
06.07.2016   Sporočilo za javnost - V prostorih Banke Slovenije poteka preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku
05.07.2016   Sporočilo za javnost - ECB je razkrila novi bankovec za 50 EUR
28.06.2016   Sporočilo za javnost - Čas objave tečajnic julija 2016 prestavljen
16.06.2016   Sporočilo za javnost - ECB: Evrosistem se pripravlja na uvedbo novega bankovca za 50 €
10.06.2016   Sporočilo za javnost - Poročilo o 5. seji Nacionalnega sveta za plačila (NSP)
08.06.2016   Sporočilo za javnost - Novi zbirateljski in spominski kovanci v prodajo in obtok 20. junija
07.06.2016   Sporočilo za javnost - Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji in Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2016
02.06.2016   Odziv Banke Slovenije na poročilo KPK Ocena stanja, maj 2016
24.05.2016   Pojasnilo o poplačilu imetnikov izbrisanih podrejenih obveznic v Italiji (Odgovor na članek v Financah, št. 84/2016)
24.05.2016   Sporočilo za javnost - Aktualna gospodarska in finančna gibanja ter poslovanje bank v marcu 2016
19.05.2016   Sporočilo za javnost - Seminar BS-MDS Rethinking Monetary-Fiscal Policy Coordination
19.05.2016   Odziv na članek v tedniku Mladina, 13. maja 2016
16.05.2016   Sporočilo za javnost - Poročilo Mednarodnega denarnega sklada v okviru rednih posvetovanj po IV. členu Statuta MDS
04.05.2016   Sporočilo za javnost - ECB ukinja izdelavo in izdajo bankovcev za 500 €
21.04.2016   Pojasnilo - Ocenjevanje primernosti članov nadzornih svetov bank
15.04.2016   Sporočilo za javnost - Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke
12.04.2016   Sporočilo za javnost - Gospodarska in finančna gibanja, april 2016
31.03.2016   Sporočilo za javnost - Objavljena Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve – 2015
30.03.2016   Sporočilo za javnost - Zaključek dijaškega tekmovanja Generacija €URO 2015/16
29.03.2016   Sporočilo za javnost - Zaključek obiska Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji
29.03.2016   Obvestilo - Knjižnica Banke Slovenije do septembra zaprta
15.03.2016   Sporočilo za javnost - Umar predstavlja analizo ocene učinkov strukturnih ukrepov v Sloveniji
11.03.2016   Odgovor na članek Tadeja Kotnika (Finance, 9.3.2016)
07.03.2016   Obvestilo - Do 31.12.2015 dve prijavi kršitev v sistem obveščanja
05.03.2016   Odgovor na članek dr. Jožeta Mencingera v Dnevniku, Objektiv 27.2.2016
23.02.2016   Sporočilo za javnost - Makroekonomska gibanja in poslovanje bank v letu 2015
19.02.2016   Sporočilo za javnost - Banka Slovenije o sklepnih predlogih generalnega pravobranilca-dodatna pojasnila
18.02.2016   Sporočilo za javnost - Banka Slovenije o sklepnih predlogih generalnega pravobranilca
12.02.2016   Demanti izjave državnega sekretarja MF v oddaji Tarča, 11.2.2016
11.02.2016   Sporočilo za javnost - Prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev Factor banke in Probanke
06.02.2016   Odziv na članek "Nova uprava NLB, deal SDH - guverner Jazbec: Benedek (rezerva Andoljšek), Gruden, Brodnjak"
27.01.2016   Sporočilo za javnost - V Sloveniji je bilo v 2015 iz obtoka umaknjenih manj ponarejenih evrobankovcev kot leta 2014
26.01.2016   Sporočilo za javnost - V bankah potrebna večja diverzifikacija komitentov glede na njihove posebnosti, tako pri reševanju nedonosnih terjatev kot pri kreditiranju
18.01.2016   Sporočilo za javnost - Obisk predsednice Nadzornega odbora EMN v Sloveniji
16.01.2016   Odziv Banke Slovenije na članek Zakaj je potrebna revizija
12.01.2016   Sporočilo za javnost - Podjetja zmerno povečujejo investicije v opremo in stroje
         

Odgovor na navedbe dr. Franceta Križaniča v Mladini

V rubriki Pisma v Mladini, št. 28, 22. julija 2016, minister za finance v vladi Boruta Pahorja (2008 do 2011) zapiše več trditev, ki ne držijo.

1. Na trditev dr. Bogomirja Kovača v članku V imenu koga deluje Banka Slovenije?, in sicer: "Reakcija Banke Slovenije, vlade in bančnega sektorja(2008-2011) je bila napačna in absolutno prepozna", bivši minister za finance odgovarja, da je bila reakcija slovenske politike na svetovno finančno krizo 2008 "takojšnja, obsežna in učinkovita". Trditve o učinkovitosti ukrepanja zanikajo že sami statistični podatki iz let, ki so sledila. Spomnimo zgolj, da je slovenski bančni sistem začel izkazovati izgubo zadnji dve leti Križaničevega ministrovanja; leta 2010 je znašala izguba pred obdavčenjem 99 milijonov evrov, leta 2011 že 537 milijonov evrov.
Medtem ko je bila rast kapitalske ustreznosti evropskih bank najvišja v prvih dveh letih krize do leta 2010, je kapitalska ustreznost slovenskih bank v istem času stagnirala pod evropskim povprečjem oziroma se je leta 2010 spustila celo pod raven leta 2008. To kaže na neustrezno ravnanje predvsem države kot pomembne lastnice največjih bank, saj je kapital, s katerim banka razpolaga, glavni instrument, ki amortizira šok, ki ga povzroči kriza v poslovanju bank. Država v času ministrovanja dr. Križaniča – zlasti v letih 2010 in 2011 bank ni dokapitalizirala skladno z zahtevami regulatorja. Razkorak med zahtevanimi in realiziranimi dokapitalizacijami največjih državnih bank je razviden iz Poročila (str. 50, 51), ki ga je Banka Slovenije marca 2015 poslala v Državni zbor in je javno dostopno (www.bsi.si/publikacije/porocila/Porocilo_BS_2015.pdf).
Zaostanek Slovenije pri ukrepanju v prvih letih krize 2008-2011 je viden tudi iz podatkov Evropske komisije. Podatki za Slovenijo kažejo, da je skupni znesek državne pomoči bankam, vključno z garancijami, v obdobju 2008-2011 dosegel 6,6 odstotka BDP (od tega dokapitalizacije samo 0,8 odstotka BDP), medtem ko je v povprečju držav članic EU dosegel 12,7 odstotka BDP (od tega so dokapitalizacije 2,5 odstotka BDP).

2. Trdi, da je Banka Slovenije s tem, ko je povišala zahtevano kapitalsko ustreznost bank, začela omejevati kreditno aktivnost.
Dejstva so ravno obratna. Dva pogoja sta ključna za sposobnost bank za kreditiranje: kapital in likvidnost in oboje je slovenskim bankam manjkalo. Odsotnost dokapitalizacij je bila v okolju negativne ali šibke gospodarske rasti, hitrega poslabševanja v gospodarstvu ob izjemno velikem številu stečajev (leta 2011 je bilo začetih dvakrat toliko stečajev kot leta 2009), vzrok zastoja v kreditiranju, omajanega zaupanja domačih in tujih vlagateljev v domači bančni sistem in državo kot celoto ter eden izmed pomembnih vzrokov za pričetek hitrega zniževanja bonitetne ocene državnega tveganja in posledično tudi hitre rasti stroška zadolževanja države ter vedno težjega dostopa do virov financiranja, ki so v drugi polovici leta 2013 že skoraj popolnoma usahnili in potiskali državo v položaj ob bok državam, ki so morale zaprositi za pomoč. Zgolj ustrezna višina kapitala banki omogoča, da se izgube absorbirajo in ne okrnijo poslovanja banke do takšne mere, da bi bilo lahko ogroženo varno in stabilno poslovanje ali celo obstoj banke. V letih 2010 in 2011 so bile zlasti največje državne banke, ker jim lastniki – zlasti država niso zagotovili potrebnega kapitala, prisiljene dodaten kapital pridobivati s prestrukturiranjem aktive oziroma z močnim znižanjem kreditne aktivnosti ter z izdajo podrejenih obveznic.

3. G. Križanič piše, kako naj bi družba Ernst&Young po naročilu Banke Slovenije izračunala v Gorenjski banki "bančno luknjo", za nameček pa da so sledili odvzemi licenc vodstvu banke in omejitev glasovalnih pravic največjemu lastniku.
O Gorenjski banki je Banka Slovenije že večkrat odgovarjala na poslanska vprašanja, predstavniki Banke Slovenije so o tem tudi odgovarjali na preiskovalni komisiji DZ, ki preiskuje razloge za "bančno luknjo". Namigi bivšega finančnega ministra, ki temeljijo na opazkah "ljudi v bankah", ne držijo.
Gorenjska banka je bila ena od desetih bank, vključenih v skrbni pregled bančnega sistema v letu 2013, ki je vključeval pregled kakovosti sredstev - AQR in stresne teste za obdobje 2013-2015. AQR je pri banki pokazal, da banka izpolnjujejo kapitalske zahteve in da nikakor nima negativnega kapitala, vendar pa so stresni testi pokazali potencialni primanjkljaj razpoložljivega kapitala do leta 2015 (v višini 328 mio EUR). Gorenjska banka je zato bila v skupini bank, ki so imela možnost krepitve kapitalske ustreznosti v daljšem roku, poleg dokapitalizacije tudi z rastjo prihodkov, učinkovitejšo izterjavo kreditov, unovčenjem zavarovanj, iskanjem novih investitorjev ter izvedbo drugih ukrepov za krepitev kapitalske ustreznosti. Ker je Gorenjska banka izvedla vrsto notranjih ukrepov za krepitev kapitala, je bila na koncu zahtevana dokapitalizacija nižja. Ne vemo, o čem govori g. Križanič, ko trdi, da so za nameček sledili še odvzemi licenc in omejitev glasovalnih pravic. Banka Slovenije takratnima članoma uprave Gorenjske banke d. d. ni odvzela licenc, temveč sta sama podala odstopni izjavi. Prav tako odvzem kvalificiranega deleža Savi ni nikakor povezan s skrbnim pregledom Gorenjske banke v letu 2013, pač pa s statusom Save. Ker je bila Sava od 2. 12. 2014 v postopku preventivnega prestrukturiranja, od 10. 6. 2015 pa v postopku prisilne poravnave je Banka Slovenije ocenila, da ne izpolnjuje meril primerne finančne trdnosti iz 3. točke prvega odstavka 66. člena ZBan-2. Odločba je sicer objavljena med Nadzorniškimi razkritji na spletni strani Banke Slovenije (http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=7089).
Nadvse nenavadna se nam zdi tudi napoved dr. Križaniča, da bo "celotno sliko dala šele poštena revizija projekta bančne sanacije konec tega leta", saj ne pojasni, na kaj se sploh nanaša.

 

 

BANKA SLOVENIJE
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Telefon: 01 47 19 000
Faks: 01 25 15 516
Kontakt
 

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti