Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Predstavitev

Razpisi

Zaposlitev

Javna naročila

Sporočila za javnost

Govori guvernerja

Konference in seminarji

Izobraževalni dan

Knjižnica

Katalog informacij javnega značaja

Povezave

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Banka Slovenije  > Sporočila za javnost  

Sporočila za javnost

   

Datum   Naslov sporočila za javnost
29.12.2016   Sporočilo za javnost – S 3. januarjem 2017 bo začel delovati elektronski sistem za izmenjavo podatkov o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov
28.12.2016   Sporočilo za javnost - Menjava tolarskih kovancev tudi 3.1.2017
25.11.2016   Obvestilo za javnost po 6. seji Nacionalnega sveta za plačila
24.11.2016   Demanti navedb v članku na portalu pozareport.si 24.11.2016
24.11.2016   Objava celostnega seznama predpisov za področje nadzora
23.11.2016   Demanti navedb v članku na portalu pozareport.si 23.11.2016
22.11.2016   Sporočilo za javnost - Aktualna makroekonomska gibanja in informacija o poslovanju bank v prvih devetih mesecih 2016
11.11.2016   Nagovor guvernerja na Dnevu slovenskih bančnikov
27.10.2016   Odziv na odločitev Ustavnega sodišča
19.10.2016   Sporočilo za javnost - Nedonosne izpostavljenosti bank
17.10.2016   Odgovor na intervju z Alenko Žnidaršič Kranjc v Dnevniku
13.10.2016   Slovesnost ob 25. obletnici uvedbe tolarja in podelitev nagrad za magistrska in doktorska dela
11.10.2016   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank v avgustu 2016 in Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2016
07.10.2016   Sporočilo za javnost - Letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke
07.10.2016   Sporočilo za javnost – Zamenjava tolarjev v evre
23.09.2016   Sporočilo za javnost - Osnovni plačilni račun
20.09.2016   Pojasnilo razlike med ocenama kapitalskega primanjkljaja (pristopa top-down in bottom up) - Odziv na članek v Dnevniku
15.09.2016   Sporočilo za javnost - Centralni kreditni register – ključni poudarki
10.09.2016   Odziv na trditve Aljoše Tomaža v intervjuju v Sobotni prilogi Dela
06.09.2016   Sporočilo za javnost - Uvedena makrobonitetna instrumenta za nepremičninski trg
05.09.2016   Demanti navedb dr. Križaniča v članku Tovarne delavcem! Ali spet?
30.08.2016   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank in Povzetek makroekonomskih gibanj, avgust 2016
26.08.2016   Demanti navedb v članku Nedotakljivi v Mladini (št. 32, 12.8.2016)
25.08.2016   Sporočilo za javnost - Banka Slovenije vložila pritožbo
08.08.2016   Sporočilo za javnost – Izročitev zapisnikov ožjega kolegija guvernerja
05.08.2016   Sporočilo za javnost - Izplačilo zajamčenih terjatev iz stečaja borznoposredniške družbe Moja delnica BPH, d. d. od 8. avgusta 2016
29.07.2016   Odgovor na navedbe dr. Franceta Križaniča v Mladini
29.07.2016   Sporočilo za javnost - Objava rezultatov Ebinih stresnih testov in testi slovenskih bank
29.07.2016   Sporočilo za javnost - Opozorilo glede spletne prevare
26.07.2016   Sporočilo za javnost - Zajamčene terjatve vlagateljem družbe Moja delnica BPH v stečaju bodo izplačane pri NLB
19.07.2016   Sporočilo za javnost - Sodišče EU_Potrjena stališča Banke Slovenije
19.07.2016   Demanti navedb v članku Guverner Jazbec policiji ne bo več pomagal preiskovati bančne luknje (SiolNET, 19.7.2016)
13.07.2016   Odziv Banke Slovenije na odgovor generalnega državnega tožilca predsedniku ECB
12.07.2016   Demanti navedb v članku "Ima guverner že svoj jazbexit?" (Finance, 11. 7. 2016)
12.07.2016   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank in Gospodarska in finančna gibanja, julij 2016
11.07.2016   Informacija za vlagatelje družbe Moja delnica BPH d. d.
07.07.2016   Demanti izjave vodje specializiranega državnega tožilstva na novinarski konferenci 7.7.2016
06.07.2016   Sporočilo za javnost - V prostorih Banke Slovenije poteka preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku
05.07.2016   Sporočilo za javnost - ECB je razkrila novi bankovec za 50 EUR
28.06.2016   Sporočilo za javnost - Čas objave tečajnic julija 2016 prestavljen
16.06.2016   Sporočilo za javnost - ECB: Evrosistem se pripravlja na uvedbo novega bankovca za 50 €
10.06.2016   Sporočilo za javnost - Poročilo o 5. seji Nacionalnega sveta za plačila (NSP)
08.06.2016   Sporočilo za javnost - Novi zbirateljski in spominski kovanci v prodajo in obtok 20. junija
07.06.2016   Sporočilo za javnost - Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji in Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2016
02.06.2016   Odziv Banke Slovenije na poročilo KPK Ocena stanja, maj 2016
24.05.2016   Pojasnilo o poplačilu imetnikov izbrisanih podrejenih obveznic v Italiji (Odgovor na članek v Financah, št. 84/2016)
24.05.2016   Sporočilo za javnost - Aktualna gospodarska in finančna gibanja ter poslovanje bank v marcu 2016
19.05.2016   Sporočilo za javnost - Seminar BS-MDS Rethinking Monetary-Fiscal Policy Coordination
19.05.2016   Odziv na članek v tedniku Mladina, 13. maja 2016
16.05.2016   Sporočilo za javnost - Poročilo Mednarodnega denarnega sklada v okviru rednih posvetovanj po IV. členu Statuta MDS
04.05.2016   Sporočilo za javnost - ECB ukinja izdelavo in izdajo bankovcev za 500 €
21.04.2016   Pojasnilo - Ocenjevanje primernosti članov nadzornih svetov bank
15.04.2016   Sporočilo za javnost - Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke
12.04.2016   Sporočilo za javnost - Gospodarska in finančna gibanja, april 2016
31.03.2016   Sporočilo za javnost - Objavljena Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve – 2015
30.03.2016   Sporočilo za javnost - Zaključek dijaškega tekmovanja Generacija €URO 2015/16
29.03.2016   Sporočilo za javnost - Zaključek obiska Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji
29.03.2016   Obvestilo - Knjižnica Banke Slovenije do septembra zaprta
15.03.2016   Sporočilo za javnost - Umar predstavlja analizo ocene učinkov strukturnih ukrepov v Sloveniji
11.03.2016   Odgovor na članek Tadeja Kotnika (Finance, 9.3.2016)
07.03.2016   Obvestilo - Do 31.12.2015 dve prijavi kršitev v sistem obveščanja
05.03.2016   Odgovor na članek dr. Jožeta Mencingera v Dnevniku, Objektiv 27.2.2016
23.02.2016   Sporočilo za javnost - Makroekonomska gibanja in poslovanje bank v letu 2015
19.02.2016   Sporočilo za javnost - Banka Slovenije o sklepnih predlogih generalnega pravobranilca-dodatna pojasnila
18.02.2016   Sporočilo za javnost - Banka Slovenije o sklepnih predlogih generalnega pravobranilca
12.02.2016   Demanti izjave državnega sekretarja MF v oddaji Tarča, 11.2.2016
11.02.2016   Sporočilo za javnost - Prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev Factor banke in Probanke
06.02.2016   Odziv na članek "Nova uprava NLB, deal SDH - guverner Jazbec: Benedek (rezerva Andoljšek), Gruden, Brodnjak"
27.01.2016   Sporočilo za javnost - V Sloveniji je bilo v 2015 iz obtoka umaknjenih manj ponarejenih evrobankovcev kot leta 2014
26.01.2016   Sporočilo za javnost - V bankah potrebna večja diverzifikacija komitentov glede na njihove posebnosti, tako pri reševanju nedonosnih terjatev kot pri kreditiranju
18.01.2016   Sporočilo za javnost - Obisk predsednice Nadzornega odbora EMN v Sloveniji
16.01.2016   Odziv Banke Slovenije na članek Zakaj je potrebna revizija
12.01.2016   Sporočilo za javnost - Podjetja zmerno povečujejo investicije v opremo in stroje
         

Demanti navedb v članku Nedotakljivi v Mladini (št. 32, 12.8.2016)

Ljubljana, 26.8.2016

Novinarka Mladine v članku Nedotakljivi (Mladina št. 32, 12.8.2016) navaja več neresnic, povezanih z Banko Slovenije.

1. Glede zaplembe dokumentov v hišni preiskavi v Banki Sloveniji (BS) in opozorila ECB glede nujnosti varovanja zaupnosti dokumentov ponovno poudarjamo, da je BS problematizirala – in še vedno problematizira - način zasega podatkov v hišni preiskavi. Ta je bil namreč opravljen neselektivno (zasežena je bila tudi dokumentacija, nepovezana s predmetom preiskave, to je s sanacijo bank v letih 2013/14, konkretno v povezavi z izvedbo pregleda kakovosti sredstev - AQR, stres testov in izdajo odločb BS o izrednih ukrepih), hkrati niso bila upoštevana pravila zaupnosti dokumentov ECB.
V skladu z določbama 334. člena Pogodbe o delovanju EU in 39. člena Statuta ESCB in ECB uživa ECB na ozemlju Unije privilegije in imuniteto, potrebno za opravljanje njenih nalog. V 39. členu Statuta je namreč izrecno določeno, da ECB uživa na ozemlju držav članic privilegije in imunitete, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog pod pogoji, določenimi s Protokolom o privilegijih in imunitetah EU. V 2. členu Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU pa je določeno, da so arhivi Unije nedotakljivi, pri čemer iz 1. odstavka 22. člena navedenega protokola izhaja, da se le-ta uporablja tudi za ECB, člane njenih organov in zaposlene.
Zaradi navedenega primera, ki ju kot primerljiva s hišno preiskavo v BS navaja novinarka (zaslišanje g. Tricheta in preiskava italijanskega guvernerja g. Visca) dejansko nista primerljiva, saj v teh primerih ni prišlo do enakih okoliščin (neselektivni zaseg dokumentacije, neupoštevanje pravil zaupnosti) in zato pri njih ECB ni imela razloga za odziv.

2. Stališče BS je in ostaja, da morajo biti vsi postopki izpeljani zakonito in morebitne pravne nejasnosti odpravljene.
Ker so se v okviru postopka odločanja Okrožnega sodišča, ki je BS odredilo, da preiskovalni komisiji DZ izroči zapisnike ožjega kolegija guvernerja (OKG), odprle določene pravne dileme oziroma so bile v postopku ugotovljene nekatere procesne pomanjkljivosti, se je BS najprej obrnila na Upravno sodišče, da presodi, ali so bili postopki izpeljani ustrezno. Upravno sodišče je tožbo zaradi nepristojnosti zavrglo.
Pri tem ponavljamo, da BS zaradi vseh obtožb, ki so stalnica tudi v Mladini, podpira vsa prizadevanja pristojnih organov v zvezi z ugotavljanjem zlorab v slovenskem bančnem sistemu in tudi v interesu BS je, da Preiskovalna komisija DZ, ki ugotavlja vzroke in odgovornost za sanacijo bančnega sistema 2013/2014, svojo nalogo opravi. BS je komisiji od sredine lanskega leta skupno izročila okrog 33.000 strani oziroma vso zahtevano dokumentacijo – tudi zapisnike OKG.

3. O "moči Banke Slovenije", ki je po mnenju novinarke "izjemna": "S svojimi "izračuni" bančne luknje je določala višino zadolžitve". BS ni računala bančne luknje in dokapitalizacija bank leta 2013 nikakor ni temeljila na izračunih BS. Evropska komisija je aprila 2013 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Slovenijo (Macroeconomic Imbalances Slovenia 2013) z ugotovitvijo, da v Sloveniji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja in pozvala k izvedbi skrbnega pregleda bank, julija 2013 je k pregledu kakovosti aktive pozval še Svet EU. Zato je v juliju 2013 Banka Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za finance pristopila k organizaciji izvedbe pregleda.
Pregled slovenskega bančnega sistema je bil - tako kot pred tem pregledi vseh bančnih sistemov v državah, ki zaradi makroekonomskih neravnotežij niso bile zmožne več (re)financirati državnega dolga in/oziroma dolga bank (Portugalska, Španija, Grčija, Irska, Ciper) - izveden v obliki t.i. skrbnega pregleda, ki vključuje pregled kakovosti sredstev (AQR) ter izvedbo "bottom up" stresnih testov. AQR, s katerimi so bile izračunane potrebne dodatne slabitve na portfeljih bank, sta izvedli družbi Deloitte, d.o.o. in Ernst&Young, stresne teste družba Oliver Wyman (po pristopu "bottom up") in družba Roland Berger (po pristop "top down"); seznam izvajalcev in stroškov je objavljen na spletni strani BS http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=5598.
Z najemom zunanjih specializiranih institucij, ki so izvajale skrbne preglede tudi v drugih državah Evrosistema, je Banka Slovenije zagotovila s strani Evropske komisije pozvano izvedbo neodvisnega pregleda in objektivno oceno kapitalskega primanjkljaja, s čimer je Vladi odprla možnost za pridobitev dovoljenj za državno pomoč bankam. Poudariti gre, da je Vlada sanacijo bank uvrstila med reformne Ukrepe za oživitev gospodarske rasti na kratek rok v Nacionalnem reformnem programu 2013-2014.

4. Novinarka navaja, da je BS s tem, ko je prej kot evropski bančni regulator uvedla strožje standarde glede kapitalske ustreznosti "povzročila kreditni krč in bila posredno kriva za stečaj ali prisilno prodajo številnih slovenskih podjetij". Novinarka tako spet ponavlja tezo, ki jo je navedla že v prejšnji Mladini (št. 31, 5. 8. 2016) v članku o ribogojnici Fonda »Žrtve stiskanja« in ki jo sicer po medijih, redno v Mladini, promovira zlasti finančni minister iz obdobja 2008-2012, ko je soočen s kritikami, da vlada 2008-2012, ki je državo vodila ob izbruhu finančne krize, ni ustrezno in pravočasno reagirala na gospodarske posledice krize. Ne novinarka in ne bivši minister ne navajata ene ključnih okoliščin, zaradi katere je prišlo do krčenja bilanc bank – to je visoke odvisnosti slovenskih bank in njihove kreditne aktivnosti od virov v tujini.
Leta 2009 so imele banke v Sloveniji kar četrtino virov financiranja najetih pri bankah v tujini in ta denar so morale – zaradi razmer v svetovnem gospodarstvu, še bolj pa zaradi dogajanj v Sloveniji (krčenje BDP, padec ratingov tudi zaradi šibkega kapitalskega položaja bank in visoke zadolženosti velikega dela gospodarskih družb ) – ob dospelosti vračati; že do konca leta 2012 je delež teh virov padel na 16,5 odstotka. Obveznosti slovenskega bančnega sistema do tujih bank so se med decembrom 2008 in decembrom 2012 znižale za dobrih 8 milijard evrov; iz skoraj 16 milijard evrov na pod 8 milijard evrov. Do sanacije bank leta 2013 ni bilo dovolj narejenega, da bi se bankam povečale možnosti za obnovitev financiranja ob dospelosti tujih grosističnih virov. Problematična so bila področja zagotavljanja politične stabilnosti, pravočasne in proaktivne gospodarske politike in zakonodaje (finančno prestrukturiranje družb) in tudi pravočasnost programa reševanja problematike v bankah, začenši z zagotavljanjem ustrezne kapitaliziranosti bank. Podatki Evropske komisije namreč kažejo, da so države EU v prvih letih krize 2008-2011 za dokapitalizacije bank v povprečju dale 2,5% BDP, Slovenija pa le 0,8% BDP.

5. Glede bodoče revizije Banke Slovenije s strani Računskega sodišča RS novinarka navaja, kako nemško računsko sodišče že desetletja revidira smotrnost poslovanja nemške centralne banke, da imajo državni revizorji dostop do vseh področij Deutsche Bundesbank razen področja denarne politike, da pa po zadnji verziji zakona računski sodniki pri BS te možnosti ne bodo imeli. Pisanje novinarke, ki primerja nadzor računskega sodišča nad nemško in slovensko centralno banko, je zavajajoče. Deutsche Bundesbank namreč ne opravlja nadzorniške funkcije bank enako kot Banka Slovenije, obstaja ključna razlika: v Nemčiji nadzor nad finančnimi institucijami izvaja poseben nadzornik – to je BaFin, ki je pristojen tudi za banke. V Sloveniji nadzor nad bankami v celoti izvaja Banka Slovenije. Zato je nenavadna teza, ki jo izpelje novinarka, da bi po zgledu nadzora nad nemško centralno banko moralo tudi slovensko Računsko sodišče imeti pravico ugotavljati, ali "Banka Slovenije ustrezno izvaja nadzor nad poslovanjem Delavske hranilnice". Brez navedbe in upoštevanja omenjene ključne razlike med nemško in slovensko centralno banko ni mogoče in je nedopustno vleči vzporednice med nadzorom, ki ga je s strani računskega sodišča deležna nemška in ga bo slovenska centralna banka.

Novinarko Mladine lepo prosimo, da pred pisanjem o temah, povezanih z Banko Slovenije, vendarle kdaj pošlje tudi vprašanja na Banko Slovenije in tako pridobi dodatne informacije pred pisanjem članka.

 

BANKA SLOVENIJE
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Telefon: 01 47 19 000
Faks: 01 25 15 516
Kontakt
 

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti