Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Predstavitev

Razpisi

Zaposlitev

Javna naročila

Sporočila za javnost

Govori guvernerja

Konference in seminarji

Izobraževalni dan

Knjižnica

Katalog informacij javnega značaja

Povezave

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Banka Slovenije  > Sporočila za javnost  

Sporočila za javnost

   

Datum   Naslov sporočila za javnost
14.06.2017   Sporočilo za javnost - Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2017
13.06.2017   Sporočilo za javnost – Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, junij 2017
05.06.2017   Sporočilo za javnost - Odprta razpisa Banke Slovenije za kadrovske štipendije ter za nagrade za magistrska in doktorska dela
25.05.2017   Sporočilo za javnost - Centralne banke ESCB pozdravljajo objavo Kodeksa enotnih standardov in načel deviznega trga
24.05.2017   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank v marcu 2017
23.05.2017   Sporočilo za javnost - Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 2017
15.05.2017   Sporočilo za javnost - Poročilo Mednarodnega denarnega sklada v okviru rednih posvetovanj po IV. členu Statuta MDS
10.05.2017   Sporočilo za javnost – Zbirateljski kovanci ob 100.obletnici Majniške deklaracije v prodajo in obtok 29. maja
04.05.2017   Sporočilo za javnost - Banka Slovenije bo namenila 43 mio EUR lanskega presežka v proračun Republike Slovenije
28.04.2017   Odgovor na članek v Bančnem vestniku
24.04.2017   Objava zbornika Rethinking Monetary‒Fiscal Policy Coordination
21.04.2017   Obvestilo za javnost po 7. seji Nacionalnega sveta za plačila
21.04.2017   Sporočilo za javnost - Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke
14.04.2017   Odgovor na članka Sodobna kolaboracija in Banksterji v Mladini
12.04.2017   Sporočilo za javnost - Gospodarska in finančna gibanja, april 2017 in Povzetek makroekonomskih gibanj, april 2017
11.04.2017   Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank v februarju 2017
05.04.2017   Odziv na izjavo Združenja Frank
04.04.2017   Odgovor na članek Finančnica, ki si je nakopala vrsto zamer
04.04.2017   Sporočilo za javnost - Danes prihaja v obtok novi bankovec za 50 €
28.03.2017   Sporočilo za javnost - Zaključek obiska Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji
16.03.2017   Sporočilo za javnost - Generacija €uro –zmagala ekipa Škofijske klasične gimnazije Šentvid
14.03.2017   Sporočilo za javnost – Objavljen Priročnik za upravljanje NPL mikro, malih in srednje velikih podjetij
13.03.2017   Sporočilo za javnost - Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve - 2016
04.03.2017   Odziv na članek v Sobotni prilogi Dela
03.03.2017   Odziv na kolumno Samopohabljanje v Mladini
01.03.2017   Sporočilo za javnost - Predsednik nemške centralne banke predaval v Banki Slovenije
21.02.2017   Sporočilo za javnost - Povzetek makroekonomskih gibanj, februar 2017 in informacija o poslovanju bank v 2016
10.02.2017   Odgovor na članek v Delu Guverner bo zaposlil ženo svojega podpornika
06.02.2017   Sporočilo za javnost - Uspešno izvedena migracija slovenskega okolja na poravnalno platformo TARGET2-Securities
02.02.2017   Sporočilo za javnost - Obisk predsednika ECB ob obeležitvi 10. obletnice uvedbe evra v Sloveniji
01.02.2017   Sporočilo za javnost - Obisk predsednika ECB Maria Draghija v Ljubljani v četrtek, 2.februarja
01.02.2017   Odgovor Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani - Kazenska ovadba zaradi suma kaznivega dejanja napada na informacijski sistem
31.01.2017   Sporočilo za javnost - Pojasnilo vloge Banke Slovenije pri prenosu nedonosnih terjatev bank na DUTB in določanju prenosne vrednosti
25.01.2017   Sporočilo za javnost - Izdaja spominskega kovanca ob 10. obletnici uvedbe evra v Sloveniji
16.01.2017   Popravek navedb v člankih, objavljenih v časniku Delo 11. januarja 2017
10.01.2017   Sporočilo za javnost - Objavljeni novi gradivi Poročilo o finančni stabilnosti in Gospodarska in finančna gibanja
         

Sporočilo za javnost - Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2017

Ljubljana, 14. junija 2017

Svet Banke Slovenije je na seji 13. 6. 2017 obravnaval in sprejel tudi gradivo Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2017.

Banke poslujejo v ugodnem makroekonomskem okolju, ki s stabilnostjo in napovedmi nadaljnje rasti povečuje zaupanje poslovnih subjektov in gospodinjstev. Optimizem na trgu dela in rast razpoložljivega dohodka spodbujata povpraševanje gospodinjstev po posojilih. Izboljšana struktura financiranja podjetij in rast dobičkov povečujejo njihovo kreditno sposobnost in ugodno vplivajo na tveganja, ki izvirajo iz tega segmenta bančnih naložb. Še naprej največ izzivov za poslovanje bank predstavlja poslovanje in doseganje ustrezne dobičkonosnosti v okolju nizkih obrestnih mer, ki se mu banke prilagajajo tudi s spreminjanjem poslovnih modelov. V splošnem se je v letu 2016 znižala občutljivost bank na sistemska tveganja, kar daje dobro osnovo za oživljanje kreditne aktivnosti v letošnjem letu.

Nadaljnja gospodarska rast in obeti za naslednja leta ugodno vplivajo na finančni položaj gospodinjstev in podjetij.
Skupaj z naraščajočim optimizmom so ti dejavniki na prehodu v leto 2017 pomembno prispevali k ustavljanju večletnega upadanja posojilne aktivnosti bank. Zaznavanje manjših tveganj pri kreditiranju se odraža na manj zaostrenih kreditnih standardih in dodatno prispeva k ugodnejšim posojilnim pogojem, ki jih v največji meri zaznamujejo nizke posojilne obrestne mere in naraščajoča ponudba ugodnih posojil s fiksno obrestno mero.

Na nadaljnje zniževanje visokega finančnega vzvoda podjetij je v letu 2016 vplivalo več dejavnikov. Več let trajajoč proces zniževanja zadolženosti pri bankah se je podaljšal skoraj do konca 2016, ob tem se je ustavilo tudi zadolževanje podjetij v tujini. Drugo leto zapored se podjetja v večji meri financirajo s pritokom lastniškega kapitala, predvsem tujega, kar je izboljšalo njihovo strukturo financiranja v smeri bolj vzdržnega načina zniževanja finančnega vzvoda podjetij. V strukturi celotnih finančnih obveznosti podjetij je delež kapitala dosegel 49%, kar je že zelo blizu povprečja evroobmočja. Oba procesa, razdolževanje in porast financiranja s kapitalom, sta znižala finančni vzvod podjetij na raven mediane evroobmočja, medtem ko dolg podjetij v primerjavi z BDP že v letih precej višje zadolženosti ni bil problematičen.

Rezultati poslovanja podjetij v letu 2016, z močno povečanimi dobički, ki so se približali ravni predkriznega leta 2007, so dodatno izboljšali kreditno sposobnost podjetij. Pri tem so se dobički tistih podjetij, ki poslujejo na domačem trgu povečali bolj kot izvoznikom, kot posledica večjega prispevka domačega povpraševanja h gospodarski rasti v primerjavi s tujim. Dobički so naraščali v vseh glavnih gospodarskih dejavnostih, razen v gradbeništvu. Nadaljnje napovedi o rasti domačega povpraševanja lahko ugodno vplivajo na hitrejše okrevanje tistih podjetij, ki so bolj usmerjena na domači trg in predstavljajo del portfelja bank, ki je tudi sicer v večji meri obremenjen z nedonosnimi terjatvami.

Z boljšim finančnim položajem podjetij in ugodnimi gospodarskimi napovedmi se vzpostavljajo pogoji za nov kreditni cikel, ki lahko podpre začete trende v investiranju. Rast posojil podjetjem od decembra 2016 lahko pomeni obrat v kreditni aktivnosti bank, hkrati več indikatorjev na strani ponudbe in povpraševanja kaže, da obstajajo osnove za pozitivna pričakovanja. Vendar se je v letih krčenja bančnih posojil v podjetjih vzpostavil model financiranja, ki v bistveno večji meri kot v predkriznem obdobju temelji na notranjih virih. Naraščanje dobičkov in akumulirana likvidna sredstva pri marsikaterem podjetju pomenijo dobro osnovo za lastno financiranje razvoja. Krepitev posojilne ponudbe bank tej skupini komitentov s konkurenčnimi pogoji bi pomembno prispevala tudi k izboljšanju kakovosti celotnega portfelja bank.

Pri kreditiranju gospodinjstev je negotovosti kratkoročno manj. Rast stanovanjskih, še bolj pa potrošniških posojil je podprta z izboljšanim dohodkovnim položajem gospodinjstev, povečano potrošnjo in rastočim nepremičninskim trgom. Čeprav so stopnje rasti potrošniških posojil dosegle dvomestna števila, hkrati pa se povečuje tudi stanovanjsko kreditiranje, ostajajo gospodinjstva bistveno manj zadolžena kot v povprečju evrskega območja. Naraščanje tega dela kreditnega portfelja z nizkim kreditnim tveganjem vpliva na izboljšanje njegove celotne kakovosti. Zaradi pretekle zadržanosti gospodinjstev do potrošnje in investicij se je stopnja zadolženosti tega sektorja več let zniževala, kar omogoča bankam še nekaj prostora za povečevanje izpostavljenosti do te skupine komitentov, vendar ob ustrezni oceni kreditnega tveganja v daljšem obdobju servisiranja dolga. Kljub naraščajočem deležu posojil s fiksno obrestno mero je še vedno večinski delež stanja dolga gospodinjstev do bank obrestovan s spremenljivo obrestno mero, kar na obeh straneh vpliva na tveganja, pri gospodinjstvih na obrestno, pri bankah pa na kreditno.

Z aktivnim reševanjem nedonosnih terjatev so banke tudi lani uspešno zniževale njihov obseg in delež. Ker je bila glavnina dosedanjih naporov bank usmerjena v reševanje slabih terjatev v večjih podjetjih so se je v portfeljih bank ohranile terjatve, ki zahtevajo drugačni pristop k reševanju. Majhna in srednja podjetja, podjetja v stečaju ter nerezidenti so segmenti, ki še vedno ohranjajo pomembne deleže v strukturi slabega dela portfelja. Terjatve do podjetij v stečaju so konec leta 2016 še vedno predstavljale več kot polovico vseh terjatev v zamudi nad 90 dni do podjetij. Nedonosne terjatve do nerezidentov so z več kot polovičnim deležem koncentrirane v štirih državah nekdanje skupne države. Avtonomno izboljševanje teh terjatev je zaradi nižje gospodarske rasti v teh državah omejeno.

V strukturi naložb bank se znižuje delež naložb v državne oziroma državno garantirane vrednostne papirje. Ob zapadlosti se te naložbe delno nadomeščajo z obveznicami bank in podjetij. S tem se znižuje prej prisotno visoko tveganje koncentracije v bankah. Naraščata pa obseg in delež najbolj likvidnih oblik terjatev v bančnih bilancah, ki z 12% nekajkrat presegajo deleže pred leti. Kljub nizki donosnosti teh naložb je ohranjanje ustrezne likvidnosti bank pomembno z vidika zniževanja tveganj, ki izhajajo iz ročnostne neusklajenosti aktive in pasive. Ta razkorak še naprej narašča, tako zaradi vedno večjega deleža vpoglednih vlog v strukturi vlog in bilančne vsote, kot zaradi daljšanja ročnosti naložb. Naraščanje vrzeli v ročnosti bančnih sredstev in virov povečuje nekatera tveganja v bančnem sistemu, pri čemer imata potencialno sistemsko naravo zlasti tveganje financiranja in likvidnostno tveganje. Ne glede na navzočnost obeh tveganj v slovenskem bančnem sistemu, trenutna situacija zaradi uveljavljenih (depozitna jamstvena shema, ELA - emergency liquidity assistance, količniki likvidnosti, likvidnostna pomoč v sili itd.) ali porajajočih se (LCR – liquidity coverage ratio, NSFR - net stable funding ratio itd.) regulatornih varnostnih mehanizmov ni problematična. Kljub temu pa je na mestu opozorilo bankam, da pozorno spremljajo razvoj obeh tveganj tako v lastnih bilancah kot v bančnem sistemu.

Dohodkovno tveganje ostaja eno izmed ključnih tveganj v bančnem sistemu. Zadnji trendi na področju kreditiranja sicer kažejo po dolgem času pozitiven, čeprav še minimalen prispevek povečanega obsega kreditiranja k obrestnim prihodkom. Porast neobrestnih prihodkov v zadnjih dveh letih je predvsem odraz enkratnih dejavnikov in ne pomeni povečane usmerjenosti bank v druge dejavnosti izven "core" bančništva. Na strani stroškov je, kljub pričakovanem nadaljnjem izboljševanju kreditnega portfelja, malo verjetno, da bi se še naprej ohranjali nizki stroški oslabitev in rezervacij, ki so v večji meri odraz sproščanja prej oblikovanih oslabitev. Tudi izboljšanje stroškovne učinkovitosti je bolj dolgoročen proces.

Prilagajanje poslovnih modelov bank z naraščanjem posojil s fiksno obrestno mero in podaljševanjem ročnosti, predvsem pri posojilih gospodinjstvom, bo prispevalo k rasti obrestnih prihodkov preko povečanega obsega kreditiranja. Še naprej se, ob istočasnem vztrajnem krajšanju ročnosti vlog, povečuje obrestna občutljivost bank. Rezultati nadzorniških stres testov obrestnega tveganja (IRRBB) so pokazali, da so banke v Sloveniji relativno konzervativne pri upravljanju svojih obrestno občutljivih pozicij in obrestno tveganje obvladujejo.

Kapitalska ustreznost bank je v letu 2016 na ravni sistema ostala ugodna in podobna kot leto prej. Manjše spremembe kapitalske ustreznosti so bolj posledica sprememb kapitalskih zahtev kot kapitala in oboje se je v lanskem letu rahlo znižalo. Postopno oživljanje kreditne aktivnosti ima za posledico porast kapitalskih zahtev. V prihodnje bo stabilnost kapitalske pozicije v veliki meri odvisna tudi od sposobnosti bank za ustvarjanje dodatnega kapitala.

Nepremičninski trg prehaja iz faze okrevanja v fazo rasti. Cene stanovanjskih nepremičnin in obseg transakcij naraščata hitreje kot v preteklih četrtletjih. Ob naraščanju povpraševanja in obstoječi ponudbi se povečuje razkorak med njima. Pomanjkanje ustrezne ponudbe lahko omili pričakovani investicijski in gradbeni cikel. Za zdaj trg poslovnih nepremičnin še ne sledi trendom na stanovanjskem trgu, saj se v letu 2016 število transakcij ni povečalo, močneje pa so se znižale cene pisarn in lokalov. Kljub temu lahko v ugodnih gospodarskih razmerah tudi na trgu poslovnih nepremičnin pričakujemo postopen obrat k fazi rasti.

Pozitiven vpliv okrevanja gospodarstva se kaže tudi v drugih segmentih finančnega sistema. Pri lizing družbah se odraža v rasti poslovanja, predvsem na področju premičnin. V zavarovalništvu rastejo zbrane bruto premije, medtem ko okolje nizkih obrestnih mer negativno vpliva na tekoče kot tudi na bodoče prihodke iz naložb. Vpliv okrevanja evropskega gospodarstva na tuje kapitalske trge se prenaša tudi na domači trg. Pozitivno razpoloženje vlagateljev se odraža v ponovni rasti naložb v vzajemne sklade, v povečanju sklenjenih poslov na Ljubljanski borzi in v nadpovprečni rasti domačega borznega indeksa. Vendar na večje nihanje cen vpliva tudi nizka likvidnost in plitkost domačega kapitalskega trga.

Publikacija: Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2017

BANKA SLOVENIJE
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Telefon: 01 47 19 000
Faks: 01 25 15 516
Kontakt
 

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti