Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Plačilni sistemi v Sloveniji

Vključenost v vseevropske plačilne sisteme

BIC kode in bančne oznake

Transakcijski račun

Plačilni instrumenti

SEPA

Poravnava vrednostnih papirjev

Pregled plačilnih in poravnalnih sistemov

Nadzor plačilnih institucij

Nadzor družb za izdajo elektronskega denarja

Nadzor menjalniškega poslovanja

Neprekinjeno poslovanje plačilnih in poravnalnih sistemov

Pregled nadomestil za opravljanje plačilnih storitev

Pogosta vprašanja

Arhiv novic

Nacionalni svet za plačila

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Plačilni in poravnalni sistemi  > Arhiv novic  

Arhiv novic

Prenos upravljanja registra transakcijskih računov s 1. julijem 2010 na AJPES

Banka Slovenije v vlogi upravljavca registra transakcijskih računov nastopa vse od njegove vzpostavitve. Ureditev registra transakcijskih računov je bila opredeljena v 28. in 29. členu Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP) ter podzakonskih predpisih, izdanih na podlagi teh dveh členov. Nov Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09 in 34/10), ki se je pričel uporabljati 1. novembra 2009, na novo določa ureditev registra transakcijskih računov.

Na podlagi 143. člena ZPlaSS, register transakcijskih računov vzpostavi in upravlja Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES), obveznosti in pristojnosti v zvezi z upravljanjem registra transakcijskih računov pa AJPES prevzame 1. julija 2010. V prehodnem obdobju, to je od 1. novembra 2009 do 1. julija 2010, register transakcijskih računov upravlja še Banka Slovenije in pri tem smiselno uporablja določbe 10. poglavja ZPlaSS in podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi 28. in 29. člena ZPlaP. 

Banka Slovenije bo v vlogi upravljavca registra transakcijskih računov nastopala le še do vključno 30. junija 2010. Do tega datuma bodo na spletni strani Banke Slovenije brezplačno na voljo podatki o transakcijskih računih pravnih oseb, podjetnikov in zasebnikov. Do vključno 30. junija 2010 bo Banka Slovenije posredovala podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb prosilcem, ki so do teh podatkov upravičeni.

S 1. julijem 2010 se bo za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov potrebno obrniti neposredno na AJPES. Več o dostopu oziroma pridobitvi podatkov iz registra transakcijskih računov, ko bo njegovo upravljanje v pristojnosti AJPES, je na voljo na spletni strani AJPES.

Ureditev registra transakcijskih računov z začetkom uporabe Zakona o plačilnih storitvah in sistemih

Z začetkom uporabe novega Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/2009; ZPlaSS), 1. novembra 2009, se bo spremenila tudi ureditev registra transakcijskih računov. Najprej velja opozoriti, da bo v skladu z ZPlaSS vodenje registra po 1.7.2010 prevzela Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), v prehodnem obdobju (od 1.11.2009 do 1.7.2010) pa ga bo še naprej upravljala Banka Slovenije.

Dostopnost do podatkov iz registra se z vidika uporabnikov registra, ki niso ponudniki plačilnih storitev, ne spreminja. Podatki iz registra, razen podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki so osebni podatki, bodo javni in do 1.7.2010 javno dostopni na spletnih straneh Banke Slovenije, medtem ko bodo do podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb lahko dostopali le subjekti, katerim poseben zakon določa pravno podlago in namen obdelave teh osebnih podatkov.

Spremembe, ki zadevajo uporabnike registra, se nanašajo na nabor podatkov, ki se bodo v registru obdelovali.
V skladu z ZPlaSS se bodo v registru vodili zgolj podatki o odprtih (aktivnih)računih, podatki o zaprtih računih pa se bodo na dan zaprtja iz registra izbrisali in prenesli v arhiv registra. S tega vidika bodo uporabnikom registra praviloma dostopni le podatki o odprtih računih, ne pa tudi podatki o zaprtih računih. Po novem bo v registru na voljo tudi podatek o datumu odprtja transakcijskega računa.

ZPlaSS na novo izrecno ureja tudi skupne račune, to so računi dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb (en račun ima več imetnikov). Podatek o tem, da gre v posameznem primeru za skupni račun, bo razviden iz registra.

Ukinitev sistema Žiro kliring (avgust 2009)

Banka Slovenije je 1. avgusta 2009 ukinila plačilni sistem Žiro kliring (Sklep o prenehanju upravljanja plačilnega sistema Žiro kliring; Uradni list RS, št. 52/2009).

Sistem Žiro kliring je bil plačilni sistem za plačila malih vrednosti, ki je temeljil na principih multilateralnega pobota. Upravljala ga je Banka Slovenije, ki je v sistemu izvajala vlogi klirinškega in poravnalnega agenta, hkrati pa je bila - poleg 22 bank in hranilnic - tudi sama udeleženka sistema. Sistem, ki je bil vzpostavljen v okviru reforme plačilnega prometa, je začel delovati 22. oktobra 1998.

V okviru projekta SEPA v Sloveniji so se v letu 2007 začele razprave o vzpostavitvi nove SEPA infrastrukture za mala plačila, ki bi omogočala obdelavo plačil v skladu s SEPA podatkovnim standardom. 4. marca 2009 pa

je bil vzpostavljen nov multilateralni neto klirinški plačilni sistem SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP), katerega upravitelj je Bankart.

Z vzpostavitvijo novega SEPA skladnega sistema SEPA IKP se je pričela načrtovana postopna migracija plačil iz sistema Žiro kliring v nov sistem SEPA IKP. V zadnjih dneh delovanja sistema Žiro kliring so udeleženke na dnevni ravni v povprečju v ta sistem posredovale le nekaj deset nalogov. Nov sistem SEPA IKP s petimi poravnalnimi preseki dnevno udeleženkam z vidika hitrosti in načina obdelave plačil zagotavlja enako kakovost storitev, kot jo je do njegove ukinitve zagotavljal sistem Žiro kliring. S tem pa so bili izpolnjeni tudi vsi pogoji za ukinitev sistema Žiro kliring, zahtevani pri načrtovanju migracije procesiranja malih plačil v SEPA skladen plačilni sistema SEPA IKP.

Uvedba nove oznake vrste računa v registru transakcijskih računov

oktober 2008

Oznake vrst računov so določene v 13. točki Navodila o registru transakcijskih računov (Uradni list RS, št. 105/06, 91/08) in so namenjene ločevanju posameznih vrst računov glede na status imetnika računa in lastnosti sredstev, ki se na teh računih vodijo.

Z namenom zagotoviti večjo transparentnost podatkov v registru transakcijskih računov, je Banka Slovenije z dnem 1.10.2008 v registru transakcijskih računov uvedla novo oznako vrste računa H, ki označuje račune fizičnih oseb, vključno z zasebniki, zoper katere se vodi postopek osebnega stečaja.
 


Postopek osebnega stečaja se je uvedel z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilni poravnavi (Uradni list RS, št. 126/07), ki se je pričel uporabljati 1.10.2008.

Glede na to, da se z oznako H označujejo vsi računi fizičnih oseb, vključno z zasebniki, zoper katere se vodi postopek osebnega stečaja, se bodo tako označeni računi vodili v poslovnem delu registra, kjer se vodijo računi pravnih oseb in zasebnikov, in v fizičnem delu registra transakcijskih računov, kjer se vodijo podatki o računih fizičnih oseb.

Vključitev Banke Slovenije v vseevropski plačilni sistem za SEPA kreditna plačila (STEP2 SCT)

Banka Slovenije je s 25.1.2008 postala neposredna udeleženka v sistemu STEP2 SCT, ki ga upravlja EBA Clearing.

STEP2 SCT je vseevropski plačilni sistem, ki omogoča obdelavo SEPA kreditnih plačil. Predstavlja pomemben element v okviru projekta vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih (SEPA), ki zajema države EU-27 in še 4 druge evropske države. Cilj SEPA je omogočiti potrošnikom, gospodarskim družbam in drugim uporabnikom plačilnih storitev, da bodo lahko plačevali in prejemali plačila v evrih, znotraj Evrope, tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi osnovnimi pogoji z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede na to, kje znotraj tega območja se nahajajo.

Oblikovanje sheme SEPA kreditnih plačil, ki zagotavlja enoten (vsebinski in tehnični) okvir za vsa kreditna plačila na območju SEPA, predstavlja bistven korak v smeri vzpostavitve SEPA, nujno pa bo še poenotenje pri ostalih plačilnih instrumentih (direktne obremenitve, kartice). K shemi SEPA kreditnih plačil je z 28. 1. 2008 pristopilo preko 4100 bank in hranilnic z območja SEPA, med njimi tudi 21 bank in hranilnic v Sloveniji, vključno z Banko Slovenije. Sistem STEP2 SCT predstavlja plačilno infrastrukturo, ki omogoča obdelavo SEPA kreditnih plačil. Banka Slovenije je v sistem vključena kot neposredna udeleženka, obenem pa je vzpostavila tudi skupno vstopno točko za SEPA kreditna plačila, ki omogoča posredno udeležbo v sistemu STEP2 SCT preko nje tudi drugim bankam.

Na ta način je bankam od 28. 1. 2008 omogočeno, da preko Banke Slovenije izmenjujejo (oddajajo in sprejemajo) ter poravnavajo SEPA kreditna plačila iz sistema STEP2 SCT. Za posredno udeležbo v sistemu STEP2 SCT preko Banke Slovenije se je odločilo 17 bank in hranilnic v Sloveniji. Preostale 3 banke, ki so poleg omenjenih 17 bank in Banke Slovenije prav tako pristopile k shemi SEPA kreditnih plačil z 28. 1. 2008, bodo vključene kot posredne udeleženke v sistem STEP2 SCT preko izbrane tuje banke, neposredne udeleženke sistema STEP2 SCT.

S formalnim pristopom k shemi SEPA kreditnih plačil in vključitvijo v vseevropski sistem STEP2 SCT z 28. 1. 2008 so vse slovenske banke in hranilnice, ki opravljajo storitve plačilnega prometa, sposobne oddajati in sprejemati SEPA kreditna plačila v odnosu do drugih bank in hranilnic na območju SEPA, ki so prav tako pristopile k shemi SEPA kreditnih plačil in so udeleženke sistema STEP2 SCT. S tem so dokazale pripravljenost na vzpostavitev SEPA, hkrati pa tudi skladnost z zahtevami SEPA na ravni slovenske bančne skupnosti.

Več v nagovoru viceguvernerja Banke Slovenije ob slovenskem nacionalnem dogodku ob začetku SEPA, 28. 1. 2008 v Ljubljani.

Začetek delovanja plačilnega sistema TARGET2

19. november 2007

Banka Slovenije, banke in hranilnice v Sloveniji ter KDD so postale udeleženke novega plačilnega sistema TARGET2.


Plačilni sistem TARGET2 predstavlja centraliziran vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ) in bo postopno nadomestil stari sistem TARGET, ki je bil vzpostavljen ob uvedbi evra leta 1999. TARGET2, ki je začel delovati danes, je tako kot stari sistem TARGET namenjen sprotni poravnavi pretežno plačil velikih vrednosti in nujnih plačil v centralno bančnem denarju, medbančna poravnava pa se izvrši na računih bank pri centralni banki.

V nasprotju s starim sistemom, za katerega je bil značilen obstoj med seboj različnih povezanih nacionalnih sistemov BPRČ, TARGET2 pomeni enotno (centralizirano) tehnološko rešitev. Enotno skupno platformo (ESP) novega sistema v imenu Evrosistema upravljajo nacionalne centralne banke Nemčije, Italije in Francije. V strukturi vladanja sistemu TARGET2 ima najvišje pristojnosti Svet ECB, drugo raven pristojnosti pa predstavljajo posamezne nacionalne centralne banke Evrosistema. Slednje upravljajo komponente sistema TARGET2 – tehnično enovit sistem je namreč pravno

 

strukturiran kot množica plačilnih sistemov, komponent sistema TARGET2 – in vzdržujejo odnose z bankami, ki imajo pri njih odprte poravnalne račune.

Formalnpravno Banka Slovenije od danes upravlja lastno komponento sistema, imenovano TARGET2-Slovenija.

Banka Slovenije, banke in hranilnice v Sloveniji ter KDD so bile udeleženke sistema TARGET od 1. 1. 2007 (od dne prevzem evra), danes pa so – v skladu z urnikom prehoda – postale udeleženke sistema TARGET2. Prehod vseh udeleženk starega sistema v okolje TARGET2 bo izveden postopno do 18. 5. 2008, slovensko bančno okolje pa je prehod izvedlo na prvi mogoči dan, t.j. 19. 11. 2007.

Vzpostavitev novega sistema je korak k integraciji, harmonizaciji in racionalizaciji evropskih plačilnih in poravnalnih sistemov ter ima poseben pomen predvsem za banke, saj pomeni poenotenje postopkov in možnost boljšega upravljanja likvidnosti. Za uporabnike plačilnih storitev prehod na sistem TARGET2 ne prinaša sprememb, saj jim bo še naprej omogočena sprotna (takojšnja) poravnava domačih in čezmejnih nujnih plačil in plačil velikih vrednosti v evrih.

Začetek preizkušanja tehnološke podpore kot zadnja faza pred uvedbo SEPA kreditnih plačil v januarju 2008

julij 2007

V okviru priprav na poravnavo medbančnih kreditnih plačil (čezmejnih v okviru EU in domačih) v skladu s pravili in standardi, ki jih je izdal EPC (European Payments Council), se je 2.7.2007 začelo testiranje za izmenjavo medbančnih plačil preko nekaterih klirinških hiš in testiranje bank.

Testiranje organizira SWIFT, vanj pa se je vključilo 190 finančnih institucij in 6 klirinških hiš: Dias (Grčija), Equens (Nizozemska, Nemčija), IberPay (Španija), Seceti (Italija), SIBS (Portugalska) in STET (Francija). Klirinške hiše predstavljajo infrastrukturo za banke v svoji državi, preko katere bodo banke dosegljive v okviru Pan-evropske klirinške hiše za medbančno poravnavo SEPA kreditnih plačil od januarja 2008 dalje.

 

Testiranje preko SWIFT SEPA kreditnih plačil bo pospešilo pripravljenost ponudnikov infrastruktur, bank in strank, da bodo skladne s SEPA standardi, ki so predpisani s strani EPC. Poleg tega bo testiranje prispevalo k hitrejši in varnejši migraciji na SEPA in pospešilo inter-operabilnost in povezljivost med infrastrukturami (med seboj ) in bankami.

Od 2.7.2007 dalje je začela testiranje z bankami oz. udeleženci STEP2 tudi EBA, ki zagotavlja, da bo infrastruktura STEP2 SCT za medbančno poravnavo SEPA kreditnih plačil pravočasno na voljo, to je januarja 2008.

Slovenija polnopravno udeležena v sistemu TARGET

januar 2007

Na podlagi zahtev Smernice o sistemu TARGET ter odločitve Sveta ECB z dne 3. avgusta 2006 so Banka Slovenije, 17 bank, 3 hranilnice in Centralna klirinško depotna družba (KDD) s prevzemom evra postale polnopravne udeleženke sistema TARGET. To pomeni, da se tako domača kot čezmejna medbančna plačila velikih vrednosti (plačila nad 50.000 evrov) poravnavajo v istem sistemu.

Mejni znesek v sistemu Žiro kliring

januar 2007

V okviru priprav na prevzem evra so slovenske banke in hranilnice predlagale uskladitev mejnega zneska kreditnega naloga, ki ga lahko predlagajo slovenske udeleženke za domača plačila v sistem Žiro kliring (ŽK), z mejnim zneskom, ki velja za predlaganje čezmejnih plačil v STEP2, to je 50.000 EUR.

Na podlagi tega je Banka Slovenije v začetku leta 2006 izvedla analizo, v okviru katere so bili obravnavani vplivi zgoraj omenjene spremembe mejnega zneska na obvladovanje finančnih tveganj v plačilnih sistemih.
 

 

Rezultati analize so pokazali, da so tveganja dobro obvladovana. Na Svetu Banke Slovenije je bil potrjen Sklep o spremembah sklepa o upravljanju sistema Žiro kliring, v katerem je poleg sprememb ob uvedbi evra in vstopu v vse-evropske plačilne sisteme opredeljen tudi nov mejni znesek v plačilnem sistemu Žiro kliring (50.000 EUR). Sklep je bil 12. 10. 2006 objavljen v Uradnem listu RS, št. 105/2006, uveljavljen pa s 1. 1. 2007.

Standardi novih obrazcev plačilnih instrumentov po prevzemu evra

januar 2007

Na spletni strani Združenja bank Slovenije so objavljeni standardi novih obrazcev plačilnih instrumentov: posebna položnica (PP 02), plačilni nalog (BN 02) in posebna nakaznica (PN 03), ki veljajo od 1. januarja 2007.

Poizvedovanje po podatkih iz registra transakcijskih računov

avgust 2006

Dne 25.7.2006 je bil objavljen sklep o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov ter odpiranju in vodenju transakcijskih računov s posebnim statusom (Ur.l. RS, št. 78/06), ki med drugim ureja področje vzpostavitve in vodenja registra transakcijskih računov ter posredovanja podatkov iz registra.

Z uveljavitvijo tega sklepa in v skladu z 29. členom zakona o plačilnem prometu (Ur.l.RS, št. 105/04 in 39/06) je Banka Slovenije začela s posredovanjem podatkov iz registra transakcijskih računov.
 

 

Posredovanje podatkov iz registra se zaračunava v skladu s sklepom o spremembah in dopolnitvah sklepa o tarifi, po kateri se zaračunavajo nadomestila za storitve, ki jih opravlja Banka Slovenije (Ur.l. RS, št. 78/06).

Poizvedovanje po podatkih iz registra transakcijskih računov

maj 2006

Na podlagi novele zakona o plačilnem prometu (ZPlaP-C, Ur.l.RS št. 39/06) bo Banka Slovenije ponovno vzpostavila register transakcijskih računov za fizične osebe, ki niso zasebniki. V registru se bodo tako vodili podatki o transakcijskih računih in njihovih imetnikih za pravne in fizične osebe.

Podatki, ki se nanašajo na pravne osebne in zasebnike, so že sedaj javno dostopni preko spletne strani Banke Slovenije.

Podatki, ki se nanašajo na fizične osebe, ki niso zasebniki, pa so osebni podatki in jih lahko poleg imetnika transakcijskega računa in izvajalcev plačilnega prometa pridobijo še osebe in drugi subjekti, za katere zakon določa pravno podlago in namen posredovanja osebnih podatkov.

Banka Slovenije bo v skladu s spremembo zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi zakona izdala spremembe in dopolnitve podzakonskih aktov, ki se nanašajo na register. Spremembe zakona bodo vplivale tudi na spremembo postopkov pridobivanja podatkov o računih iz registra, predvsem z vidika zagotavljanja sledljivosti pri poizvedovanju po osebnih podatkih.
 

 

Spremembe zakona bodo vplivale tudi na spremembo postopkov pridobivanja podatkov o računih iz registra, predvsem z vidika zagotavljanja sledljivosti pri poizvedovanju po osebnih podatkih.

Poleg tega je Banka Slovenije na podlagi odločbe ustavnega sodišča (novembra 2005) prenehala z zbiranjem podatkov, ki se nanašajo na fizične osebe, ki niso zasebniki, kar sedaj zahteva poseben postopek restavriranja in pridobitve teh podatkov iz bank.

Na podlagi omenjenih aktivnosti predvideva Banka Slovenije vzpostavitev registra in s tem tudi možnost poizvedovanja po podatkih o računih v mesecu juliju 2006.

Banka Slovenije bo o vzpostavitvi registra in možnostih poizvedovanja po podatkih iz registra obveščala javnost preko spletne strani Banke Slovenije.
 

Ukinitev registra transakcijskih računov za fizične osebe, ki niso zasebniki

november 2005

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-298/04-26 (Ur. l. RS št. 100/2005) se nanaša na razveljavitev prvega in drugega odstavka 29. člena zakona o plačilnem prometu (ZPlaP-UPB2, Ur.l.RS 105/2004), kolikor se nanaša na fizične osebe, ki niso zasebniki.
Na podlagi te odločbe Banka Slovenije ne sme več zbirati in posredovati osebnih podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki niso zasebniki. Za pravne osebe in fizične osebe, ki so zasebniki, bo Banka Slovenije še dalje zbirala in posredovala podatke o transakcijskih računih ter le-te tudi objavljala na spletni strani Banke Slovenije.

Banka Slovenije je 15.11.2005 v skladu s 7. členom ZPlaP sprejela UKREP za zagotavljanje pravilnosti pri opravljanju plačilnega prometa pri izvajalcih plačilnega prometa, na podlagi katerega se vzpostavi skupni seznam odprtih transakcijskih računov fizičnih oseb, ki niso zasebniki, zaradi izvajanja kontrole obstoja transakcijskih računov prejemnikov plačil.
Seznam odprtih transakcijskih računov vsebuje le podatke o številkah odprtih transakcijskih računov fizičnih oseb, ki niso zasebniki.

Sprememba Zakona o plačilnem prometu in register transakcijskih računov

april 2006

Državni zbor je sprejel novelo zakona o plačilnem prometu (ZPlaP-C, Ur.l.RS št. 39/06), ki med drugim ureja tudi področje registra transakcijskih računov in dostopa do podatkov, ki se vodijo v tem registru.

Novela zakona v 28. členu navaja vrsto podatkov o transakcijskih računih in njihovih imetnikih za pravne in fizične osebe, ki se vodijo v registru transakcijskih računov. Ti podatki se posredujejo izvajalcem plačilnega prometa z namenom izpolnjevanja obveznosti iz sedmega odstavka 8. člena tega zakona in izvajanja kontrole obstoja transakcijskih računov prejemnikov plačil pri izvrševanju plačilnih nalogov s ciljem tekočega opravljanja plačilnega prometa v državi.

V 29. členu pa zakon ureja dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov. Podatki o transakcijskih računih in njihovih imetnikih za pravne osebe in zasebnike so javni in dostopni preko spletne strani Banke Slovenije.

Podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki so osebni podatki, pa lahko poleg imetnika transakcijskega računa in izvajalcev plačilnega prometa pridobijo še osebe in drugi subjekti, za katere zakon določa pravno podlago in namen posredovanja osebnih podatkov.

V skladu z novelo zakona Banka Slovenije v roku šestih mesecev po uveljavitvi zakona izda predpise na podlagi tega zakona. Banka Slovenije bo o vzpostavitvi registra transakcijskih računov javnost obveščala preko spletne strani Banke Slovenije.

Vključitev bank in hranilnice v vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času – TARGET

julij 2005

Na dan 4.julij 2005 je 16 slovenskih bank in ena hranilnica naredilo prvi korak pri vključevanju v vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času v evrih - TARGET. Vključitev v TARGET spada med priprave slovenskega bančnega sektorja na prevzem evra, saj mu mora biti z dnem prevzema evra omogočena udeležba v tem sistemu. Banke in hranilnica so postale neposredne udeleženke v sistemu na način, ki omogoča poravnavo plačil v evrih tako samim bankam kot njihovim strankam. V času do prevzema evra bodo izvedeni še preostali koraki vključevanja v TARGET, ki bodo zagotovili popolno usklajenost z zahtevami Evropske centralne banke.

Banka Slovenije, ki je na tak način sama udeleženka v sistemu TARGET od oktobra 2004, se je odločila za postopen pristop pri vključevanju bank.

Ta temelji na prednostih tovrstne poravnave plačil v evrih in privajanju delovanju sistema do prevzema evra, po njegovem prevzemu pa bodo preko sistema poravnana tudi domača plačila velikih vrednosti. 

Vključitev bank in hranilnice je bila izvedena na podlagi sodelovanja med Banko Slovenije in nemško centralno banko (Deutsche Bundesbank) preko nemške komponente sistema TARGET, sistema RTGSplus . Ta je eden tehnološko najnaprednejših sistemov, ki sestavljajo TARGET, ob tem pa zavzema 50% delež v številu in 30% delež v vrednosti plačil, poravnanih v sistemu TARGET.

Slovenske kreditne institucije, ki s 4. julijem niso postale neposredne udeleženke v sistemu TARGET, bodo do njega dostopale kot posredne udeleženke ali pa še nimajo ustreznega dovoljenja za poslovanje v tuji valuti.

Vključitev v pan-evropski plačilni sistem STEP2

november 2004

Banka Slovenije je z 8.11.2004 postala neposredna udeleženka sistema STEP2, katerega upravitelj je EBA (Euro Banking Association). Gre za pan-evropski plačilni sistem, ki temelji na avtomatski obdelavi datotek s standardiziranimi plačilnimi sporočili, kar omogoča stroškovno učinkovito procesiranje in poravnavo čezmejnih plačil malih vrednosti v evrih (do vrednosti 12.500 EUR). Sistem STEP2 je bil vzpostavljen 28.4.2003, v okviru uresničevanja uredbe o čezmejnih plačilih v evrih (Regulation on Cross-Border Payments in Euro), ki narekuje izenačenje tarife za domača in čezmejna plačila v evrih.

Z namenom zagotoviti enakopraven in nevtralen dostop do sistema STEP2 je Banka Slovenije vzpostavila t.i. skupno vstopno točko, ki omogoča posredno udeležbo v sistemu tudi drugim bankam. To pomeni, da lahko banke kot posredne udeleženke preko Banke Slovenije pošiljajo in prejemajo plačila za sistem STEP2. Pri tem velja, da je za banke in s tem za komitente bank izvajanje plačil preko sistema STEP2 stroškovno in časovno učinkovitejše v primerjavi z dosedanjim načinom, ki je temeljil na korespondenčnem bančništvu.

Za posredno udeležbo v sistemu STEP2 preko Banke Slovenije se je odločilo 10 slovenskih bank, in sicer:

  • Abanka Vipa d.d.
  • Banka Celje d.d. Bančna skupina Banke Celje
  • Deželna banka Slovenije d.d.
  • Factor banka d.d.
  • Gorenjska banka d.d., Kranj
  • Kärntner Sparkasse AG, Celovec, podružnica v Sloveniji
  • Nova Kreditna banka Maribor d.d.
  • Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
  • Probanka d.d.
  • Volksbank - Ljudska banka d.d.

Na osnovi bilateralnega odnosa z eno od zgornjih bank je posredovanje in prejem plačil iz sistema STEP2 dodatno omogočeno še 4 drugih bankam, medtem ko jih preostalih 5 sodeluje v sistemu STEP2 preko ene od tujih bank, neposrednih udeleženk sistema STEP2.

Z vključitvijo v sistem STEP2 je Banka Slovenije prevzela tudi funkcijo t.i. Entry Point za Slovenijo, kar pomeni, da zagotavlja prejem plačil iz sistema STEP2 tudi v dobro računov tistih bank, ki eventuelno ne bi bile (posredne) udeleženke sistema. S tem je Banka Slovenije ravnala v skladu s priporočilom ECB, po katerem naj bi bile vse banke iz držav EU dosegljive preko sistema STEP2 do konca leta 2004.

Sistem STEP2, ki pomeni prvi korak pri vzpostavitvi pan-evropske klirinške hiše (Pan-European Automated Clearing House - PE-ACH), poleg sistema TARGET (Trans-european Automated Real-time Gross settlement Express Transfer), predstavlja enega ključnih elementov pri vzpostavitvi enotnega plačilnega območja v evrih (Single Euro Payments Area - SEPA).

Vključitev Banke Slovenije v RTGSplus

oktober 2004

Sredi oktobra 2004 se je Banka Slovenije vključila v nemški sistem za bruto poravnavo plačil v realnem času (RTGSplus ) in postala oddaljena udeleženka tega sistema.

V sistemu RTGSplus je odprla račun za namen poravnave plačil malih vrednosti v sistemu STEP2, ki ga upravlja EBA (European Banking Association).

Preko tega računa pa lahko Banka Slovenije izvaja tudi svoja čezmejna plačila v Deutsche Bundesbank in nemške banke, članice sistema RTGSplus , kakor tudi v centralne banke ter komercialne banke drugih držav EU. Sistem RTGSplus je namreč sestavni del sistema TARGET, preko katerega se poravnavajo plačila med centralnimi bankami 15 držav. S tem je narejen prvi korak k popolni vključitvi Banke Slovenije in bančnega okolja v plačilni sistem TARGET ob prevzemu evra kot nacionalne valute.

Splošna uveljavitev MT103

november 2003

MT103 je plačilni nalog, ki ga v medbančnem plačilnem prometu uporabljajo vse banke, članice S.W.I.F.T.* , kot navodilo za brezpogojen prenos sredstev za svoje komitente. MT103 je 18. novembra 2003 v svetu dokončno nadomestil prejšnji plačilni nalog MT100. MT103 se je pravzaprav že od leta 1997 uporabljal kot plačilni nalog za prosta komercialna plačila, vendar le v okviru MUG (Message User Group). To pomeni, da je bila za pošiljanje in prejemanje MT103 potrebna registracija pri S.W.I.F.T. in sporazum med bankami, ki so želele uporabljati to sporočilo. Z 18. novembrom 2000 se je MT103 uvrstilo med sporočila, ki so v splošni rabi. Slovenske banke so pričele uporabljati plačilni nalog MT103 in njegovo strožjo varianto MT103+ v septembru 2002.

Osnovni namen sporočila MT103 je omogočanje avtomatske obdelave plačil (STP - Straight - Through Processing) in ustreznost zahtevam EC Direktive o kreditnih prenosih (97/5/EC) in EU Uredbe 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih.

MT103 omogoča strukturiran vnos vseh podatkov, ki so potrebni, da je prenos sredstev od nalogodajalca do upravičenca izvršen hitro, varno in z vsemi potrebnimi informacijami za banke, ki izvršujejo nalog, in za upravičenca - končnega prejemnika sredstev.

MT103 lahko nastopa v treh različnih oblikah:

  • osnovni MT103 (v domačem plačilnem prometu se uporablja le v povezavi s tujino);
  • MT103 +, ki je osnovni MT103 z dodatnimi kontrolami, kar omogoča višjo stopnjo STP (uporaba v domačem plačilnem prometu je obvezna) in
  • MT103 z razširjenimi podatki o nakazilu (Extended Remittance Information). Ti podatki (polje 77T) lahko vsebujejo do 9000 znakov in so lahko izpolnjeni tudi v drugih standardih, kot npr. EDIFACT. Izmenjava takšnega sporočila bo še naprej pogojena z MUG registracijo. V domačem plačilnem prometu se ne uporablja.

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti