Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Statistika

Publikacije

Periodične publikacije BS

Raziskave / Avtorski prispevki

Prikazi in analize

Delovni zvezki Banke Slovenije

Delovna gradiva

Strokovni prispevki s področja finančne stabilnosti

Statistična metodološka gradiva

Druge publikacije BS

Publikacije ECB/EU

Publikacije skladov za reševanje bank in za jamstvo vlog

Publikacije NSP

Publikacije OFS

Izobraževalna gradiva

Nagrajena dela študentov

Nekdanje publikacije BS

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Publikacije  > Raziskave / Avtorski prispevki  > Prikazi in analize

Nefinančni sektorji

Franček Drenovec: Četrtletne ocene bruto domačega proizvoda Slovenije, december 1993

D

Dušan Murn: Gospodarski sektorji in javne finance, marec 1994

M

Dušan Murn: Problematika statistike vladnih financ v Sloveniji, december 1994

M

Irena Vodopivec: Analiza varčevanja prebivalstva pri bankah od 1992 do marca 1994, junij 1994

V

Irena Vodopivec Jean: Analiza transakcij sektorja prebivalstvo, junij 1995

V

Žiga Bahovec, Aleš Žajdela: Asociacijski sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo, december 1994

B,Ž

Gregor Strehovec: Podružnica tuje družbe v Republiki Sloveniji, december 1996

S

Dušan Murn: Makroekonomska merila javnofinančnih učinkov, december 1996

M

Dušan Murn: Tako imenovani javni dolg, junij 1997

M

Dušan Murn: Predvidena revizija vladne finančne statistike, marec 1997

M

Dušan Murn: Javni izdatki in fiskalni primanjkljaj, marec 1999

M

Dr. Slaven Mićković, mag. Boštjan Vasle: Obvladljivost dolga ožje opredeljene države, junij 1999

M,V

dr. Slaven Mićković, mag. Boštjan Vasle: Krivulja donosa državnih vrednostnih papirjev, marec 2000

M,V

dr. Irena Komprej: Odločanje o izbiri metode za desezioniranje časovnih vrst, julij 2000

K

Mojca Žemva: Občutljivost državnega dolga na spremembe deviznih tečajev in obrestnih mer, januar 2001

Ž

POVZETEK

Zaradi proračunskega primanjkljaja, odplačil dolgov in posebnih namenov zadolževanja nastaja v Sloveniji državni dolg. Prikazali bomo njegove glavne značilnosti in opozorili na razliko med državnim in javnim dolgom, ki je v primerjavi z državnim dolgom širša kategorija. Podrobneje se bomo posvetili spremembam državnega dolga zaradi nihanj deviznih tečajev in obrestnih mer. Ugotovili bomo, da je trenutno zaradi valutne strukture državni dolg bolj občutljiv na nihanje tečaja SIT/EUR, kot pa na nihanje tečaja SIT/USD. Na spemenljive obrestne mere pa ima največji vpliv gibanje TOM.

Aleš Delakorda, mag. Andreja Strojan Kastelec: Raven in dinamika plač ter njihov vpliv na konkurenčnost, april 2001

D,S,K

POVZETEK

V analizi smo obravnavali pomen plač kot osnovnega elementa stroškov dela in dejavnika povpraševanja v narodnem gospodarstvu. Na ponudbeni strani gospodarstva so plače pomemben strošek podjetij in zato v veliki meri določajo stroškovne pritiske na inflacijo, v primerjavi z drugimi gospodarstvi pa določajo konkurenčnost narodnega gospodarstva. Z vidika povpraševanja določa - poleg ostalih dejavnikov, ki determinirajo kupno moč gospodinjstev - inflacijske pritiske predvsem višina in porazdelitev plač v plačilne razrede.
Ugotovili smo, da v agregatu rast stroškov dela v Sloveniji zaostaja za rastjo produktivnosti, kar pa ne velja tudi za vse sektorje. Ob tem lahko ugotovimo, da je zaostajanje stroškov dela za produktivnostjo v Sloveniji nekoliko manj občutno kot v nekaterih tranzicijskih državah. Poleg tega konkurenčnost Slovenije v primerjavi s temi državami slabi še relativno visoka raven plač in njihova visoka davčna obremenitev. Na strani povpraševanja smo ugotovili, da se je v zadnjem obdobju spremenila porazdelitev plač, saj je prišlo do prehajanja zaposlenih iz srednjih v nižje in višje plačilne razrede.
Ključne besede: plače, stroški, konkurenčnost, mednarodne primerjave, povpraševanje.

Timotej Jagrič : Sistem vodilnih indikatorjev gospodarske aktivnosti za Slovenijo (SLOLEI), april 2001

J

POVZETEK

V prispevku je predstavljen prvi model vodilnih indikatorjev za Slovenijo. Na osnovi ex post analize lahko sklenemo, da je model v obdobju od 1992 do 2001 pravilno napovedal vse ključne obrate v agregatni ekonomski aktivnosti. Povprečni napovedni čas je 8,3 meseca, kar je primerljivo z modeli drugod po svetu.

dr. Irena Komprej: Implementacija sistema za desezoniranje časovnih vrst, julij 2001

K

POVZETEK

Institucije, ki pripravljajo in objavljajo makroekonomske podatke, se slej ko prej soočijo z zahtevnim izzivom izdelovanja desezoniranih vrednosti časovnih vrst teh podatkov. V Banki Slovenije smo se odločili za izgradnjo novega sistema za desezoniranje, ker je obstoječi sistem tehnično in metodološko zastarel. V tem prispevku poročamo o izkušnjah, pridobljenih pri izdelavi sistema, ki je potekal v štirih sklopih, (1) izbira metode in programskega paketa za desezoniranje, (2) priprava primerne oblike vhodnih podatkov, (3) inicialna analiza vsake posamične časovne vrste ter (4) mehanizem za shranjevanje parametrov in rezultatov desezoniranja.

Aleš Delakorda, Mojca Žemva: Model za napovedovanje javnofinančnih prihodkov in odhodkov, december 2001

D,Ž

POVZETEK

Osnovni namen prispevka je predstavitev poenostavljene verzije modela, ki ga uporabljamo pri napovedovanje javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Izkazalo se je, da so ocene - predvsem odhodkovne strani - zelo zahtevna naloga, saj so najpomembnejši izdatki proračuna določeni eksogeno in se pogosto ne obnašajo povsem v skladu z ostalimi makroekonomskimi spremenljivkami. Prav tako je zaradi pogostih in občutnih sprememb zakonodaje oteženo napovedovanje javnofinančnih prihodkov. Z enačbami obnašanja smo zajeli približno 80% celotnih prihodkov oziroma odhodkov, enačbe pa so bile ocenjene v ECM obliki na četrtletni ravni za obdobje 1994 - 2.četrtletje 2001. Rezultati simulacij kažejo na razvoj primanjkljaja v precej podobni smeri - nad 2% BDP v letih 2001 in 2002 - kot jo je napovedala Vlada v t.i. »spontanih« proračunskih scenarijih.

Timotej Jagrič: Measuring Business Cycles - A Dynamic Perspective, september 2002

J

Aleš Delakorda: Izpolnjevanje ekonomskih kriterijev članstva Slovenije v EU in EMU, maj 2003

D

POVZETEK

Izpolnjevanje maastrichtskih nominalnih kriterijev je sicer nujen, a ne hkrati tudi zadosten pogoj za vzdržno sodelovanje gospodarstva v enotnem valutnem območju. V prispevku obravnavamo široko paleto indikatorjev, ki kažejo na položaj nominalne, realne in strukturne konvergence slovenskega gospodarstva z državami EMU. Ugotovimo lahko, da je večina pogojev za vstop v enotno valutno območje izpolnjena, ter da relativno usklajen proces konvergence na nominalnem in realnem področju v Sloveniji preprečuje ustvarjanje novih makroekonomskih neravnovesij. Zaradi dejstva, da Slovenija že sedaj tvori optimalno valutno področje z EMU, izguba neodvisne denarne politike kot instrumenta prilagajanja ob vstopu v to denarno integracijo ne bo povzročila velikih stroškov. Pričakujemo, da bo prav postopen in simetričen proces konvergence zagotovil, da bodo tudi neto koristi članstva v EU oziroma v EMU večje, kot bi bile v primeru izpolnjevanja določenih kriterijev konvergence na račun drugih, morda celo bolj ekonomsko utemeljenih kriterijev.

Timotej Jagrič, Gorazd Kovačič: Analiza ključnih sektorjev gospodarstva, april 2005

J, K

POVZETEK

V prispevku bomo predstavili metode za merjenje vzajemne povezanosti med posameznimi gospodarskimi sektorji in na njih temelječo analizo medsektorskih povezav v predelovalni dejavnosti v Sloveniji, ki omogočajo identifikacijo ključnih sektorjev. Informacija o ključnih sektorjih slovenskega gospodarstva, in ožje predelovalni dejavnosti, bi utegnila koristiti načrtovalcem industrijske politike v Sloveniji, ki v fazi načrtovanja in optimiranja zasledujejo cilj povečane učinkovitosti predlaganih ukrepov. Poznavanje teh sektorjev namreč omogoča, da z določenimi ukrepi poizkušamo ustvariti pogoje, ki bodo zagotavljali čim večji obseg njihove proizvodnje in s tem hiter razvoj celotnega gospodarstva. Kot ključna sektorja slovenskih predelovalnih dejavnosti, ki sta v obdobju od leta 1990 do 2000 z vidika medsebojne prepletenosti proizvodnih tokov najvplivnejša in imata najvišje razvojnomultiplikativne učinke na celotno gospodarstvo, smo identificirali proizvodnjo kovin in kovinskih izdelkov ter proizvodnjo vlaknin, papirja in založništvo. Pomembno vlogo lahko v krajših časovnih intervalih pripišemo tudi proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelov ter proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas.

Andreja Strojan Kastelec: Public Expenditure in Slovenia; Past Trends and Current Issues, november 2005

S, K

POVZETEK

V članku analiziramo gibanja javnofinančnih izdatkov v Sloveniji v obdobju po osamosvojitvi. Opisujemo njihova gibanja in poskušamo najti razloge zanje. Poskušamo oceniti tudi njihova možna gibanja v prihodnosti, v največji meri upoštevaje pričakovane učinke staranja prebivalstva. Glavne ugotovitve lahko povzamemo v naslednjih petih točkah. Prvič, glede na to, da se trenutno primanjkljaj sektorja države giblje okrog 2% BDP, blizu maastrichtske referenčne vrednosti, je prisotna potreba po izboljšanju fiskalnega položaja. Drugič, javnofinančni izdatki bi morali biti bolj fleksibilni, njihova struktura pa se mora spremeniti. Tretjič, pokojninska reforma iz leta 2000 in omejitev rasti povprečne plače v javnem sektorju v zadnjih nekaj letih, predstavljata glavni uspeh na področju politike javnofinančnih izdatkov. Četrtič, dodatni pritiski na javnofinančne izdatke so pričakovani zaradi staranja prebivalstva, predvsem po letu 2020, če ne bodo sprejeti dodatni ukrepi. Petič, potrebno je znižati raven javnofinančnih izdatkov.

Tomaž Cajner: Cyclically Adjusted Budget Balances in Slovenia, november 2005

C

POVZETEK

V prispevku so prikazani izračuni ciklično prilagojenih javnofinančnih bilanc za Slovenijo. Rezultati tako agregiranega kot dezagregiranega pristopa kažejo, da je bila fiskalna politika v obdobju 2000-2004 relativno omejevalna, kar se je odrazilo na napredku pri procesu fiskalne konsolidacije. Kljub temu trenutni strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki dosega skoraj 2% BDP, še vedno presega srednjeročni cilj, kot ga določa reformirani Pakt o stabilnosti in rasti (PSR). Prisotnost trenutno ugodnih makroekonomskih gibanj ponuja priložnost za čimprejšnjo odpravo fiskalnih neravnovesij. Doseganje in vzdrževanje strukturnega ravnovesja javnih financ bi omogočilo večji manevrski prostor fiskalni politiki, ki bo po prevzemu evra morala odigrati osrednjo vlogo pri makroekonomski stabilizaciji, obenem pa bi zagotovilo zadostno varnostno rezervo glede izpolnjevanja zahtev PSR.

Hana Genorio: General Government Debt Sustainability in Slovenia, november 2005

G

POVZETEK

Članek predstavlja vpliv demografskih sprememb na pokojninske in zdravstvene izdatke, kar kratko-, srednje- in dolgoročno vpliva na vzdržnost dolga. Rezultati potrjujejo, da bo povečan delež starega prebivalstva v Sloveniji precej vplival na povišanje pokojninskih in zdravstvenih izdatkov. Ob predpostavki, da se fiskalna politika ne bo spreminjala, bo slednje povzročilo nevzdržnost javnega dolga do leta 2050. Neugodne demografske trende bi lahko ublažile spremembe pokojninskega in zdravstvenega sistema, višja gospodarska rast in večja zaposlenost.

Andreja Kastelec Strojan: Primanjkljaj in dolg sektorja država in Evropski sistem računov 1995, november 2005

K, S

POVZETEK

Evropski sistem računov iz leta 1995 je osnova za pripravo Poročila o primanjkljaju in dolgu, ki ga države članice Evropske unije pripravljajo dvakrat letno. Omenjena metodologija natančno določa kriterije za razvrščanje enot v institucionalne sektorje in za prikaz posameznih transakcij, pomembnapa je tudi vloga Eurostat-a. V Sloveniji se pripravlja prej omenjeno poročilo od leta 2001 dalje.

Andreja Strojan Kastelec: Pakt o stabilnosti in rasti, november 2005

S, K

POVZETEK

Pakt o stabilnosti in rasti predstavlja okvir za delovanje nacionalnih fiskalnih politik v državah članicah Evropske unije. Naš namen je kratka predstavitev sprememb Pakta, ki jih je Evropski Svet sprejel v marcu letos in so po potrditvi s strani Sveta Evropske unije začele veljati julija. Namen sprememb je okrepiti delovanje tako preventivnega kot tudi korektivnega dela Pakta, v prihodnosti pa se bo pokazalo, v kolikšni meri bo ta cilj dosežen.

Črt Lenarčič, Milan Damjanović: Slovene residential property prices misalignment with fundamentals

ABSTRACT

This paper replicates the computation of an aggregate indicator for Slovene house prices, using a multiple indicator approach developed for the Austrian house price data by Schneider (2013). The aim of the aggregate misalignment indicator is therefore to recognize the under- and over-valuation of house prices in Slovenia. The key findings are that during the 2004-2008 economic boom period the aggregate misalignment indicator clearly shows the significant over-valuation of Slovene house prices, while during the financial crisis there was an abrupt correction in house prices. With real house prices still declining despite recent economic recovery there is currently an under-valuation of house prices present, from the end of 2013 onwards.

 

POVZETEK

Gradivo replicira izračun agregatnega kazalnika precenjenosti oziroma podcenjenosti rezidenčnih nepremičnin v Sloveniji na podlagi 7 fundamentalnih oz. temeljnih (pod)kazalnikov, in sicer po metodologiji Schneiderja (2013), aplicirani na avstrijskih nepremičninskih podatkih. Ključne ugotovitve so, da agregatni kazalnik nakazuje veliko

precenjenost nepremičninskega trga v primerjavi s fundamenti v obdobju pregrevanja slovenskega gospodarstva med leti 2004 in 2008. Nasprotno pa v zadnjem obdobju ob dinamiki postopnega okrevanja slovenskega gospodarstva in nadaljevanja upada cen nepremičnin agregatni kazalnik nakazuje na podcenjenost nepremičnin.

 

Črt Lenarčič, Robert Zorko, Uroš Herman, Simon Savšek: A Primer on Slovene House Prices Forecast

ABSTRACT
This paper presents a basic econometric model for house prices forecasting in Slovenia. The model is based on Bayesian Vector Autoregression model (BVAR), which is a common econometric tool used in the forecasting processes. The key findings of the paper are that the house prices in Slovenia are driven by the following 6 variables: volume of housing investment, personal disposable income, unemployment rate, construction costs,economic growth, measured with a real gross domestic product, and real housing interest rate. The applied econometric framework predicts that the declining trends in Slovene housing market will probably come to a
standstill. As the solid economic growth in Slovenia continues, presented econometric model predicts a positive but only gradual growth of house prices over the projection horizon.
In addition, forecasting housing prices can become a necessary tool for a prudent implementation of macroprudential regulation. Further development of econometric tools for predicting developments in Slovene housing market is necessary irrespective to the limitations posed by relatively short Slovene house-price time-series data.
 

POVZETEK
Gradivo predstavlja ekonometrični model za napovedovanje gibanja cen nepremičnin v Sloveniji, ki temelji na bayesianskem modelu vektorske avtoregresije. Ključne ugotovitve gradiva so, da so cene nepremičnin v Sloveniji odraz obsega investicij v nepremičnine, osebnega razpoložljivega dohodka, stopnje brezposelnosti, gradbenih stroškov, rasti slovenske ekonomske aktivnosti, merjene z bruto domačim proizvodom, ter obrestnih mer za stanovanjske kredite. Ekonometrični model ob napovedih zmerne rasti slovenskega gospodarstva nakazuje zaustavitev padanja cen nepremičnin in kaže na sicer zgolj postopno okrevanje nepremičninskega trga.
Napovedovanje gibanja cen nepremičnin lahko poleg tega predstavlja tudi pomembno orodje v izvajanju makroprevidnostnega nadzora, zato je nadaljnji razvoj ekonometričnih orodij za napovedovanje gibanja cen
nepremičnin potreben ne glede na omejitve, ki jih predstavljajo razmeroma kratke podatkovne časovne serije za cene nepremičnin v Sloveniji.

Uroš Geršak, Daniela Muhaj:Inter-sectoral production linkages in Slovenia: an input-output analysis

POVZETEK
Slovenijo je leta 2008 zelo prizadela globalna finančna kriza. V članku sva analizirala strukturo slovenskega gospodarstva pred in po krizi. Pri tem sva uporabila input-output podatke in metodologijo input-output analize.
Strukturo slovenskega gospodarstva sva prikazala z izrisom vzajemne povezanosti med posameznimi dejavnostmi. Nadalje sva na podlagi multiplikatorjev, povezav nazaj in povezav naprej določila ključne gospodarske dejavnosti. Rezultati analize kažejo, da je večina ključnih dejavnosti ohranila status navkljub krizi, učinek krize pa se je najbolj poznal v gradbeništvu. Prav tako sva zaznala spremembo strukture slovenskega gospodarstva, saj je prišlo do premika od storitvenih dejavnosti k predelovalnim dejavnostim. V prihodnje bi bila potrebna analiza, s katero bi določili poglavitne dejavnike, ki so povzročili ta premik.

ABSTRACT
Slovenia was hit hard by the 2008 global financial crisis. We employ input-output based data and methodologiesto examine the structure of the Slovenian economy pre- and post-crisis. We leverage inter-sectoral linkages to map the country’s economic landscape. Multipliers, backward and forward linkages were computed to identify key economic sectors. Our analysis indicated that while most key economic sectors preserved their status despite the crisis, the negative impact on construction was substantial. Finally, based on our preliminary results, we highlighted a meaningful shift from services industries to manufacturing during the crisis, which eventually
changed the structure of the Slovenian economy. Further empirical analysis is needed to determine the driving factors behind the observed patterns.

Mojca Roter, Mojca Lindič, Matija Vodopivec: Wage differential between public and private sector in Slovenia

POVZETEK

V članku analiziramo plačno premijo med državnim in zasebnim sektorjem v Sloveniji v obdobju 2004 – 2014 na podlagi individualnih podatkov iz EU-SILC baze, pri čemer upoštevamo le zaposlene v poklicih, ki obstajajo tako v državnem kot v zasebnem sektorju (primerljive poklice). Zaradi strukturnih sprememb politike plač državnega sektorja v tem obdobju, ki se nanašajo na reformo plač državnega sektorja z letom 2008 ter varčevalne ukrepe javnih financ od leta 2012 dalje, je analiza razdeljena na tri pod obdobja. Analiza kaže, da so bili med letoma 2004 in 2008 državni uslužbenci, ob upoštevanju nekaterih osebnih karakteristik, večinoma plačani nekoliko manj v primerjavi z zaposlenimi v primerljivih poklicih v zasebnem sektorju (razen v poklicih z nizkimi plačami). Plačna reforma, ki se je začela izvajati z letom 2008, je te razlike zmanjšala. Javnofinančni varčevalni ukrepi, uvedeni od sredine leta 2012 dalje, pa so neugodne plačne razlike za državne uslužbence ponovno povečali. Vendar so bili ti učinki za različne poklicne skupine različni, kar pomeni, da ugotovitev ni možno posploševati. Analiza vzrokov za razlike v plačah je narejena s pomočjo Blinder-Oaxaca dekompozicije na celotnem obdobju desetih let.
Ugotovimo lahko, da v poklicih z nizkimi plačami večine razlik ni bilo možno pojasniti z osebnimi karakteristikami, ki so bile vključene v analizo s plačno enačbo. V poklicih z višjimi plačami pa so opazovane osebne karakteristike večinoma razlike v plačah lahko pojasnile. V tretjini opazovanih poklicev ni bilo možno z dovolj veliko gotovostjo potrditi od kod razlike v plačah izhajajo.
Analiza tudi pokaže, da je pri ugotavljanju plačne premije potrebno upoštevati zaposlene v poklicih, ki so med sabo primerljivi (potrebno je primerjati jabolka z jabolki). V primeru, da to ne storimo lahko dobimo popolnoma drugačen rezultat analize. Ugotovimo namreč, da državni uslužbenci prejemajo višje plače od uslužbencev zasebnega sektorja, da je plačna reforma pozitivno razliko povečala, uvedba varčevalnih ukrepov pa jo je zmanjšala oziroma je privedla do boljšega položaja zaposlenih v zasebnem sektorju.

ABSTRACT

Using EU-SILC individual-level data, we analyse the public-private sector wage premium in Slovenia in the period from 2004 till 2014 taking into account only occupations that have employees in both, public and private sector (comparable occupations). Because of structural changes in the public sector wages due to public sector wage reform in 2008 and fiscal austerity measures put in place from mid 2012 on, we decompose wage premium in three time sub samples. More specifically, between 2004 and 2008, public sector employees in comparable occupations (after taking into account individual characteristics) were generally marginally underpaid relative to their private sector colleagues (except for the low wage earners), while the 2008 public sector wage reform decreased public-private sector wage disparities. The wage austerity measures in public sector, that were put in place from 2012 onwards, negatively affected public sector workers by making their wages less compelling again.
However, the impact varied across occupational groups, making this generalization subject to numerous caveats.
Our analysis of the reasons for the difference between public and private sector wages uses the Blinder-Oaxaca decomposition and covers the whole 10-year period. The results show that in most of the low-income occupations
the reasons for the public-private sector wage difference are mostly originating from the unobserved characteristics of workers. Whereas in higher wage classes the reasons are coming from the observable characteristics. In one third of occupations in our analysis, the origin for the difference cannot be clearly determined.
Moreover, the analysis also highlights the importance of controlling for comparable occupations (i.e. comparing "apples to apples"). Namely, if one fails to exclude incomparable occupational groups from the analysis, the story can give distortional message saying that public sector workers are earning higher wages as compared to their private sector peers and that the pay reform preserved (or even increased) the already positive wage premium of public sector workers and the austerity measures decreased it.

 

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti