Druga polovica preteklega leta je bila zaznamovana z naraščajočimi geopolitičnimi napetostmi, ki se v letošnjem letu, ob ukrepih gospodarske in carinske politike ZDA, še krepijo. Negotovosti vplivajo tudi na gospodarsko aktivnost v evrskem območju, ki se sooča s skromno gospodarsko rastjo. V slovenskem gospodarstvu se ob tem v splošnem ugodne razmere nadaljujejo.
V Banki Slovenije ocenjujemo, da se je v teh razmerah po zadnjih nekaj stabilnih četrtletjih splošna raven tveganj za finančno stabilnost v letošnjem letu nekoliko zvišala, medtem ko odpornost bank na sistemska tveganja ostaja visoka. V takšnih razmerah naša makrobonitetna politika ostaja preventivno naravnana in usmerjena k ohranjanju odpornosti bančnega sistema na domače in zunanje šoke.
Sistemska tveganja za stabilnost slovenskega finančnega sistema, v katerem je bančni sistem lansko leto znova posloval z rekordnimi dobički, ostajajo nizka do zmerna. Pri tem smo za nekatera tveganja ocenili, da so obeti za prihodnost slabši.
Povečana negotovost v makroekonomskem okolju se odraža zlasti v kreditnem tveganju, zato smo za prvo četrtletje 2025 raven ocene zvišali na zmerno s stabilnimi obeti. Opazno je poslabšanje poslovanja nefinančnih družb predvsem v predelovalnih dejavnostih. Povečuje se tudi obseg nedonosnih potrošniških posojil, vendar pa ob visoki kreditni aktivnosti v tem segmentu njihov delež ostaja stabilen.
Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja ocenjeno kot zmerno, z možnostjo, da se v prihodnje poveča. Ponudba stanovanjskih nepremičnin že dalj časa zaostaja za povpraševanjem, kar ob nižanju obrestnih mer za stanovanjska posojila prispeva k nadaljnji rasti cen stanovanjskih nepremičnin, ob hkratnem upadu števila prodaj. V prihodnje bi se lahko povečalo tudi tveganje, ki izhaja iz lizinških družb.
Dohodkovno tveganje za zdaj ostaja ocenjeno kot nizko, vendar pričakujemo, da se bo tekom leta okrepilo, saj se z zniževanjem obrestnih mer v letih 2024 in 2025 zaključuje obdobje izrazito visokih prihodkov bank.
Preostale ocene glede tveganj in odpornosti ostajajo nespremenjene, pričakovanja pa stabilna. Kot zmerno in stabilno smo ocenili tveganje financiranja v bančnem sistemu. Vloge nebančnega sektorja namreč ostajajo najpomembnejši in stabilen vir financiranja slovenskih bank. Tudi obrestno tveganje ostaja zmerno in stabilno, saj so spremembe pri posojilih in vlogah le v manjši meri vplivale na obrestno občutljivost bank. Oceno pri kibernetskem tveganju smo zaradi morebitnih kibernetskih groženj ohranili povišano s stabilno tendenco, oceno podnebnih tveganj pa ohranjamo na zmerni ravni.
Odpornost bank
Ocena odpornosti bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti ostaja visoka. Pričakujemo nadaljnjo krepitev regulatornega kapitala z zadržanjem dela dobičkov iz leta 2024, kar bi se lahko tekom leta 2025 odrazilo tudi v količniku skupne kapitalske ustreznosti. Ob zaključku izredno ugodnega obdobja za ustvarjanje visokih dobičkov bank pričakujemo, da bodo k postopnemu nižanju dobička poleg nižjih obrestnih mer prispevali tudi povišani operativni stroški in dodatne oslabitve. Tudi ocena odpornosti v segmentu likvidnosti ostaja visoka in stabilna.
Preventivna naravnanost makrobonitetne politike
Na opisana tveganja se v Banki Slovenije odzivamo z ukrepi makrobonitetne politike, s katerimi krepimo odpornost bančnega sistema in gospodarstva na zunanje in domače finančne šoke. V luči razmer smo v lanskem letu ohranili preventivno naravnanost makrobonitetne politike. Trenutno za slovenski bančni sistem tako veljajo štirje makrobonitetni instrumenti, usmerjeni v zahteve po višji ravni kapitala v bankah ter zagotavljanje minimalnih kreditnih standardov in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja na področju kreditiranja potrošnikov.
Slika: Prikaz tveganj in odpornosti Banke Slovenije za slovenski finančni sistem
Opomba: Pri prikazu tveganj in odpornosti se ocena na barvni lestvici nanaša na oceno do enega četrtletja vnaprej. Puščica predstavlja pričakovano spremembo tveganja oziroma odpornosti na lestvici (navzgor ali navzdol) v nekoliko daljšem obdobju, okrog enega leta. Pri tveganjih usmeritev puščice navzgor (navzdol) pomeni povečanje (zmanjšanje) tveganja, pri odpornosti pa njeno krepitev (slabitev). Prikaz tveganj in odpornosti v bančnem sektorju temelji na analizi ključnih tveganj in odpornosti za slovenski bančni sistem ter je opredeljen kot sklop kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov za opredelitev in merjenje sistemskega tveganja in odpornosti.
Vir: Banka Slovenije.
Publikacija Poročilo o finančni stabilnosti, april 2025
Nagovor namestnika guvernerja
Predstavitev z novinarske konference