Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Delovanje Evrosistema

Banka Slovenije v Evrosistemu

Izvajanje denarne politike

Objave

Predpisi

Standardni instrumenti denarne politike

Nasprotne stranke pri operacijah denarne politike

Nestandardni ukrepi

Zavarovanje terjatev

Skrbniška vloga BS iz naslova CCBM

Posojanje obveznic

Evro

Zgodovina ekonomske in monetarne unije

Pogosta vprašanja

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Monetarna politika  > Izvajanje denarne politike  > Zavarovanje terjatev

Zavarovanje terjatev

Vse operacije Evrosistema za povečevanje likvidnosti morajo biti v celoti zavarovane s primernim finančnim premoženjem kot je določeno v delu 4 Splošnih pogojev o izvajanju okvira denarne politike. Operacije povečanja likvidnosti med Banko Slovenije in njenimi nasprotnimi strankami se izvajajo na podlagi vzpostavljenega zavarovanja v korist Banke Slovenije na primernem finančnem premoženju.
 
Primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Evrosistema sestavljata dve vrsti premoženja: tržno in netržno finančno premoženje. Med njima ni razlik glede kakovosti in primernosti za različne vrste operacij denarne politike Evrosistema, razen tega, da se netržno finančno premoženje ne uporablja za dokončne transakcije. Premoženje, ki je primerno za operacije denarne politike Evrosistema, se lahko uporablja tudi za zavarovanje terjatev iz naslova posojila čez dan.
Z namenom, da tržno in netržno finančno premoženje zadostita istim bonitetnim standardom je bil vzpostavljen Bonitetni okvir Evrosistema (Eurosystem credit assessment framework - ECAF), ki določa postopke in pravila za doseganje minimalne bonitetne ocene.
Vsaka nasprotna stranka, ki je ustanovljena v Republiki Sloveniji, lahko za zavarovanje terjatev Banke Slovenije uporabi katerokoli primerno finančno premoženje, izdano v Republiki Sloveniji ali v drugi državi. Pri uporabi finančnega premoženja, izdanega izven Republike Slovenije, govorimo o čezmejni uporabi finančnega premoženja pri kateri se uporablja korespondenčni centralno bančni model (CCBM) oz. povezave med poravnalnimi sistemi vrednostnih papirjev.

Banka Slovenije za zavarovanje terjatev uporablja sklad finančnega premoženja pri Banki Slovenije kot tehniko zavarovanja. Sklad finančnega premoženja je skupna vrednost finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka namenila za zavarovanje terjatev iz naslova izvajanja denarne politike in zavarovanja posojila čez dan. To pomeni, da posamezno finančno premoženje ni povezano s točno določenimi kreditnimi operacijami. Nasprotna stranka lahko vključi v sklad finančnega premoženja samo tisto finančno premoženje, ki izpolnjuje kriterije primernosti.

Lista primernega finančnega premoženja

Lista primernega tržnega finančnega premoženja se dnevno objavlja na spletni strani ECB.

Javno objavljena lista ne vsebuje tržnega finančnega premoženja, izdanega s strani nefinančnih družb, ki nimajo bonitetne ocene zunanjih bonitetnih agencij. Njegova primernost je odvisna od bonitetne ocene sistema oz. vira, izbranega v skladu s pravili ECAF. Primerno netržno finančno premoženje se javno ne objavlja.

Preverjanje primernosti posameznega finančnega premoženja
Želim prejemati listo primernega finančnega premoženja na svoj el. naslov

Interni bonitetni sistem Banke Slovenije (ICAS BS)

Banka Slovenije je razvila interni bonitetni sistem ICAS BS za dodeljevanje bonitetnih ocen dolžnikom iz nefinančnega sektorja, ki ga banke od 7. 1. 2013 dalje lahko uporabljajo za ugotavljanje primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Evrosistema. Svet ECB je na seji 19. 12. 2012 potrdil ICAS BS kot primeren ECAF bonitetni sistem. ECB ga je objavila na svoji spletni strani na seznamu primernih bonitetnih virov

ICAS BS ocenjuje nefinančne družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) oddale pravilne računovodske izkaze vsaj za zadnji dve leti. Nova in mikro podjetja so iz ocene izključena, pri čemer je velikost opredeljena na podlagi sredstev, prihodkov in števila zaposlenih. Poleg tega se ICAS BS (začasno) ne uporablja za ocenjevanje podjetij iz panoge gradbeništva.

Za ocenjevanje nefinančnih družb se v odvisnosti od njihove velkosti (velika podjetja, SME) oporabljata dva modela, pri čemer je velikost podjetja določena z višino sredstev in prihodkov in ni enaka opredelitvi iz ZGD-1.

Ocenjevanje nefinančnih družb poteka v dveh fazah: 

  • Prva faza temelji na statističnem modelu za ocenjevanje verjetnosti neplačila, pri čemer se upošteva kazalnike donosnosti, finančnega vzvoda, učinkovitosti, čistega denarnega toka, likvidnosti, dolgoročne plačilne sposobnosti in rasti. Poleg tega se upošteva tudi (a) razvrstitev podjetja v skupine od A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevanja obveznosti do banke ob dospelosti na podlagi Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic v bančnem sistemu in (b) podatek o blokadah transakcijskih računov.  
  • V drugi fazi se izdela kvalitativna ocena zunanjih dejavnikov, in sicer panoge, tržnega položaja podjetja, upravljanja, plačilne discipline in vpliva skupine povezanih oseb.

Seznam ocenjenih in za zavarovanje terjatev Evrosistema primernih dolžnikov Banka Slovenije posreduje bankam.

Interni bonitetni sistem Banke Slovenije (ICAS BS)

Jamstvo za primerno finančno premoženje

Za določeno finančno premoženje se lahko uporabi primerno jamstvo s strani finančno trdnih garantov.

Zahteve glede jamstva za primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Evrosistema

Uporaba domačega finančnega premoženja

Nasprotna stranka uvrsti primerno finančno premoženje v sklad finančnega premoženja pri Banki Slovenije tako, da na njem zagotovi maksimalno zastavno pravico v korist Banke Slovenije.

Čezmejna uporaba finančnega premoženja

Nasprotna stranka lahko za zavarovanje terjatev Banke Slovenije uporabi tudi čezmejno finančno premoženje, in sicer preko korespondenčnega centralnobančnega modela (CCBM). Velja namreč, da Centralna klirinško depotna družba – KDD trenutno nima vzpostavljenih povezav s tujimi sistemi poravnave vrednostnih papirjev, zato je edini način za zagotovitev čezmejnega zavarovanja uporaba CCBM.
 
V okviru CCBM Banka Slovenije izvaja transakcije s finančnim premoženjem v vlogi domače centralne banke (Home central bank – HCB) kot skrbnik pri poravnavi vrednostnih papirjev za domače nasprotne stranke ter kot korespondenčna centralna banka (Correspondent central bank – CCB) za nacionalne centralne banke ESCB. V prvi vlogi nastopa v primerih, ko domača nasprotna stranka želi za zavarovanje terjatev Banke Slovenije uporabiti tuje finančno premoženje, izdano in vknjiženo v tujih primernih poravnalnih sistemih. Kot korespondenčna centralna banka Banka Slovenije nastopa v vlogi lokalnega skrbnika za tuje nacionalne centralne banke in zanje izvaja transakcije z vrednostnimi papirji v Centralni klirinško depotni družbi - KDD.
 
Korespondenčna centralna banka je domači centralni banki dolžna zagotoviti potrebne informacije o dostavi in primernosti finančnega premoženja ter njegovi vrednosti, medtem ko domača centralna banka te informacije obdela, izvede proces vrednotenja in nasprotni stranki zagotovi likvidnost (v obliki denarnega plačila ali povišanja dovoljene prekoračitve stanja na računu).
 
Nasprotna stranka lahko uporabi osnovni CCBM model (brez povezav) ali CCBM model s povezavami med primernimi poravnalnimi sistemi.
 

Osnovni CCBM model

Ob uporabi CCBM morajo nasprotne stranke na strani izdajateljevega sistema poravnave vrednostnih papirjev (tj. sistema, v katerem so vrednostni papirji izdani in vknjiženi) zagotoviti, da so ti preneseni na račun pri lokalni centralni banki (pri CCBM s povezavami ta korak ni potreben). Z namenom omogočiti čezmejno uporabo primernega premoženja namreč vse nacionalne centralne banke vodijo račune vrednostnih papirjev ena za drugo. Lokalna centralna banka potem hrani premoženje v imenu centralne banke, ki je odobrila posojilo (domača centralna banka), in tako nastopa v vlogi korespondenčne centralne banke.
 
Za pravočasno in ustrezno izvedbo zavarovanja mora nasprotna stranka svojemu globalnemu (oz. lokalnemu) skrbniku v tujini podati ustrezno instrukcijo za preknjižbo oz. zastavo finančnega premoženja v tujem poravnalnem sistemu (poleg instrukcije, ki jo posreduje Banki Slovenije!). Bistvene informacije, ki jih mora nasprotna stranka posredovati skrbniku so naslednje:
·         datum poravnave,
·         identifikacijska koda finančnega premoženja (ISIN),
·         nominalna vrednost finančnega premoženja za prenos v zavarovanje,
·         metoda zavarovanja,
·         zastavni ali lastniški račun finančnega premoženja Banke Slovenije v tujem poravnalnem sistemu za potrebe CCBM.
 
Pri tem mora nasprotna stranka upoštevati, da je točen nabor podatkov za preknjižbo oz. zastavo finančnega premoženja in način njihovega posredovanja odvisen od posameznega tujega poravnalnega sistema.

Primer:
Nemška poslovna banka želi pridobiti posojilo Deutsche Bundesbank (nemške centralne banke) na podlagi zavarovanja s finančnim premoženjem, ki ga ima pri italijanskem sistemu poravnave vrednostnih papirjev (Monte Titoli).

1. korak: Nemška banka kontaktira Deutsche Bundesbank (svojo domačo centralno banko) z zahtevo za posojilo, v kateri navede, da namerava z namenom zavarovanja posojila s premoženjem, ki ga ima v Italiji, uporabiti CCBM.
2. korak: Na podlagi informacije s strani banke, Deutsche Bundesbank pošlje CCBM sporočilo italijanski centralni banki z zahtevo, da v njenem imenu od nemške banke sprejme italijanske vrednostne papirje. Nemška banka sočasno izda nalog za prenos finančnega premoženja (ali pa to zahteva od svojega skrbnika v Italiji) na račun, ki ga ima Banca d'Italia pri Monte Titoli. Banca d'Italia tako nastopa v vlogi korespondenčne centralne banke.
3. korak: Po prejemu CCBM sporočila s strani Deutsche Bundesbank, Banca d'Italia izpelje vse potrebne aktivnosti za zagotovitev sprejema finančnega premoženja na svoj račun pri Monte Titoli. Medtem nemška banka (ali njen skrbnik) dostavi finančno premoženje na ta račun, v skladu z veljavnimi postopki dostave v zadevnem sistemu poravnave vrednostnih papirjev.
4.korak: Če je poravnava, tj. dostava na račun, ki ga ima Banca d'Italia pri Monte Titoli, uspešna, ji Monte Titoli pošlje potrditveno sporočilo.
5. korak: Takoj, ko Banca d'Italia prejme potrditveno sporočilo, izvede določene interne postopke (npr. ugotavljanje cene zadevnega finančnega premoženja). Po tem posreduje Deutsche Bundesbank potrdilo o prejetju finančnega premoženja. Banca d'Italia hrani premoženje v imenu Deutsche Bundesbank in nastopa v vlogi njenega skrbnika.
6.korak: Po prejemu obvestila o dostavi premoženja, Deutsche Bundesbank nemški banki odobri posojilo.

Uporaba CCBM za pridobitev posojila nacionalne centralne banke na podlagi zavarovanja s primernim finančnim premoženjem, izdanim in vknjiženim v drugi državi Evrosistema

Vir: Prirejeno po ECB: Correspondent central banking model (CCBM) – Procedures for Eurosystem counterparties.

Uporaba CCBM s strani centralnih bank držav Evropske unije je urejena z internimi sporazumi (raven Evrosistema oz. ESCB), v skladu s katerimi vsaka nacionalna centralna banka soglaša, da bo delovala kot lokalni agent za drugo nacionalno centralno banko in ECB. Sporazumi tudi razmejujejo odgovornosti domače in korespondenčne centralne banke.

Uporaba CCBM od nasprotnih strank načeloma ne zahteva vzpostavitve posebnih postopkov iz naslova prenosa oz. zastave finančnega premoženja v drugi državi, vseeno pa se morajo zavedati možnosti drugačnih tržnih praks v drugih državah. Pri tem je za komunikacijo med nasprotno stranko in Banko Slovenije bistveno, da nasprotne stranke s strani svojih globalnih skrbnikov oz. njihovih lokalnih skrbnikov (dostavni agent) pridobijo informacije, ki jih nato v obliki SWIFT sporočila posredujejo Banki Slovenije. Te informacije so naslednje:

  • datum poravnave,
  • identifikacijska koda finančnega premoženja (npr. ISIN),
  • valuta denominacije, 
  • nominalna vrednost finančnega premoženja, 
  • metoda zavarovanja, 
  • navedba lokalnega skrbnika, ki v tujem poravnalnem sistemu izda instrukcijo za preknjižbo oz. zastavo finančnega premoženja oz. račun lokalnega skrbnika v tujem poravnalnem sistemu, na katerem je hranjeno finančno premoženje,
  • navedba poravnalnega sistema, v katerem je izdano oz. hranjeno finančno premoženje, 
  • navedba tuje centralne banke.

CCBM je v normalnih okoliščinah nasprotnim strankam na voljo dnevno od 9:00 do 16:00. To pomeni, da se ure njegovega delovanja prekrivajo z normalnim časovnim okvirom, znotraj katerega se izvajajo redne operacije denarne politike Evrosistema, vendar niso v celoti usklajene z delovnim časom sistema TARGET. Uporabniki CCBM, ki potrebujejo dostavo premoženja za čezmejno zavarovanje po 16. uri, morajo to deponirati pred tem časom. V izjemnih okoliščinah ali kadar je to zahtevano za namene izvajanja denarne politike, ECB lahko podaljša čas delovanja CCBM do časa zaprtja sistema TARGET (praviloma ob 18. uri). Svet ECB je tudi določil, da morata domača in korespondenčna centralna banka vsaka vse interne postopke izvesti v 30 minutah (tj. koraki 2 in 6 domače centralne banke ter 3 in 5 korespondenčne centralne banke – glej Sliko), pod pogojem, da nasprotne stranke pravilno predložijo svoje naloge.

Uporabniki čezmejnega zavarovanja morajo za vsako uspešno izvedeno transakcijo dostave premoženja domači centralni banki preko CCBM plačati tarifo v višini 30 evrov. Dodatno jim je zaračunana skupna skrbniška tarifa v višini 0,0069% (na letni ravni) nominalne vrednosti premoženja v skrbništvu. Tarife, ki ne vključujejo davkov, so bile uveljavljene z namenom pokriti stroške korespondenčne centralne banke in jih mesečno zaračunava domača centralna banka. Dodatno k temu lahko domača centralna banka zaračunava lokalno tarifo.

Ko želi nasprotna stranka vključiti v sklad tuje finančno premoženje (t.j. Banka Slovenije nastopa v vlogi domače centralne banke - HCB) velja upoštevati naslednje:

CCBM model s povezavami

CCBM s povezavami pomeni, da lahko v CCBM modelu centralna banka, ki opravlja vlogo CCB, to vlogo opravlja ne le za vrednostne, izdane v sistemu poravnave vrednostnih papirjev te države (t.i. poravnalni sistem izdajatelja), temveč opravlja tudi skrbniško vlogo za centralne banke držav, katerih poravnalni sistemi (t.i. poravnalni sistemi investitorja) imajo primerno povezavo z njenim poravnalnim sistemom. Povezava postane primerna, ko jo potrdi Evrosistem in jo objavi na svoji spletni strani.

Povezave med poravnalnimi sistemi so lahko neposredne ali posredne.
Neposredna povezava pomeni, da poravnalni sistem investitorja odpre račun v poravnalnem sistemu izdajatelja, zaradi česar lahko njegovi komitenti/člani poravnavajo znotraj poravnalnega sistema investitorja tudi vrednostne papirje, ki so izdani v poravnalnem sistemu, v katerem ima odprt račun (tj. poravnalni sistem izdajatelja).
Informacija o vseh obstoječih primernih povezavah med poravnalnimi sistemi je objavljena na:
http://www.ecb.europa.eu/paym/coll/coll/ssslinks/html/index.en.html - Links between SSSs / zavihek Eligible links (direct and relayed).

Primer povezave z ECB strani ("Luxembourg: Clearstream Banking S.A. to CDCP (Slovakia), operated by Ceskoslovenska Obchodna Banka, a.s."), nam pove, da je Clearstream Banking S.A., ki se nahaja v Luksemburgu (torej je CCB luksemburška centralna banka), odprl račun v slovaškem poravnalnem sistemu (CDCP Slovaška) ter lahko posledično člani Clearstream banking S.A. (npr. skrbnik nasprotne stranke) poravnavajo vrednostne papirje, izdane na Slovaškem, tudi v korist računa Banke Slovenije, odprtega pri luksemburški centralni banki.

Posredna povezava med poravnalnimi sistemi pomeni, da ima poravnalni sistem investitorja odprt račun pri drugem poravnalnem sistemu investitorju, kateri pa ima račun odprt pri poravnalnem sistemu izdajatelju. V kolikor Evrosistem to posredno povezavo potrdi, lahko prvi poravnalni sistem investitorja v vrsti poravnava tudi vrednostne papirje, izdane v poravnalnem sistemu izdajatelja, ne glede na to, da sam tam nima odprtega računa. Sledeči primer posredne povezave ("Clearstream Banking AG-CREATION via Clearstream Banking S.A. (Luxembourg) to CDCP (Slovakia)"), nam torej pove, da lahko član nemškega Clearstream Banking AG-CREATION (npr. skrbnik nasprotne stranke), poravnava vrednostne papirje, izdane na Slovaškem, tudi v korist računa Banke Slovenije, odprtega pri nemški centralni banki.

Prednost uporabe CCBM modela s povezavami:
· večja stroškovna in operativna učinkovitost, saj je za mobilizacijo vrednostnih papirjev pri zavarovanju terjatev Banke Slovenije potrebnih manj transakcij (odpade vračanje vrednostnih papirjev v poravnalni sistem izdajatelja).
· Prav tako je omogočena uporaba primernega (skladno s pravili primernosti Evrosistema) kolaterala denominiranega v evrih, izdanega v EEA državah, ki niso v evro območju, v kolikor med poravnalnimi sistemi držav EEA, ki niso v evrskem območju, in poravnalnimi sistemi evrskega območja obstajajo primerne povezave (trenutno takšnih primernih povezav še ni).

Primer CCBM modela s povezavami
Slovenska nasprotna stranka želi uporabiti vrednostni papir s predpono SK. Vrednostni papir je izdan v slovaškem poravnalnem sistemu (CDCP Slovakia), ki v tem primeru nastopa kot poravnalni sistem izdajatelja. Vrednosti papir nasprotna stranka oz. njen skrbnik trenutno drži na računu pri luksemburškem poravnalnem sistemu (Clearstream Banking S.A), ki v tem primeru nastopa kot poravnalni sistem investitorja. Le-to je možno, ker med slovaškim (CDCP Slovakia) in luksemburškim poravnalnim sistemom (Clearstream Banking S.A) obstaja primerna povezava. Postopek:
· Nasprotna stranka pošlje instrukcijo v Banko Slovenije (ki je v vlogi HCB) za mobilizacijo vrednostnega papirja s predpono SK (vrednostnega papirja vmes ni potrebno vračati v slovaški poravnalni sistem - CDCP Slovakia) - sporočilo je namenjeno luksemburški centralni banki (Banque centrale du Luxembourg) / luksemburškemu CSD (Clearstream Banking S.A) - predpogoj in točka 1 na spodnji sliki.
· Banka Slovenije to instrukcijo neposredno posreduje luksemburški centralni banki (Banque centrale du Luxembourg), ki nastopa v vlogi CCB (skrbnik za Banko Slovenije), ki zatem posreduje nalog v luksemburški poravnalni sistem (Clearstream Banking S.A), kjer se vrednostni papir s predpono SK poravna - točke 2, 3 in 4 na spodnji sliki.
· Le-to je mogoče le, kadar je med poravnalnimi sistemi vzpostavljena povezava s strani Evrosistema ocenjena kot primerna (glej zgoraj) - predpogoj na spodnji sliki.

Uporaba CCBM modela s povezavami

Podrobnejši primer izpolnitve instrukcij (t.j. SWIFT sporočil), izbor ustrezne CCB in poravnalnega sistema investitorja je naveden v:

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti