V maju nadaljevanje deflacije; izzivi merjenja cen v izjemnih okoliščinah
Maja se je deflacija zaradi posledic epidemije nadaljevala in je znašala 1,4 %, k čemur so bistveno pripomogle nižje cene energentov. Pri tem v Banki Slovenije opozarjamo na manjšo zanesljivost podatkov o rasti cen življenjskih potrebščin v času izjemnih okoliščin koronavirusa. Odsotnost trga in onemogočen terenski popis cen namreč povzročata težave pri zbiranju podatkov, ki za nekatere dejavnosti sploh niso na voljo. Prav tako se je v izjemnih okoliščinah bistveno spremenila struktura potrošnje.
V času epidemije in ukrepov za preprečevanje širjenja virusa se pojavljajo velike težave pri zbiranju, preverjanju in obdelavi podatkov o potrošniških cenah proizvodov in storitev. Zaradi ukrepov omejevanja gibanja ljudi, ki so bili v evropskih državah uvedeni ob izbruhu epidemije, namreč večji del storitev za potrošnike ni bil dostopen. V času strogih ukrepov so se zaprli gostinski in nastanitveni obrati, kulturna in športna središča, neživilske trgovine in drugi lokali, povezani s storitvami osebne nege, nedostopne pa so bile tudi storitve letalskega in javnega potniškega prometa. Odsotnost trga in onemogočen terenski popis cen sta povzročila težave pri zbiranju podatkov o potrošniških cenah. Statistični uradi tako manjkajoče podatke nadomeščajo v skladu s priporočili Eurostata.
Nadomeščanje podatkov o cenah pomeni manjšo zanesljivost posameznih cenovnih indeksov. Poleg tega se je v obdobju izvajanja ukrepov z vsebinskega vidika pojavila še težava s spremenjeno strukturo potrošnje, pri čemer so uteži v skupni košarici ostale nespremenjene in odražajo lanske vzorce potrošnje gospodinjstev.
Deflacija je zaradi posledic epidemije koronavirusa in povezanih ukrepov vztrajala tudi maja in je bila 1,4-odstotna. Cenejši so bili ponovno predvsem energenti, med katerimi se je skladno z vladnim odlokom za obdobje treh mesecev električna energija pocenila za skoraj 30 %, padec cen pogonskih in tekočih goriv pa je posledica strmoglavljenja svetovnih cen nafte. Maja so bili energenti v medletni primerjavi cenejši že za več kot 20 %. Junija lahko ob postopnem zviševanju svetovnih cen nafte in prenehanju odloka o nižjih cenah elektrike pričakujemo okrepitev njihove rasti. Že drugi mesec zapored so se medletno pocenili tudi drugi industrijski proizvodi, kar je ob manjšem povpraševanju in likvidnostnih težavah podjetij mogoče pripisati razprodaji zalog.
Padec gospodarske aktivnosti
V drugi polovici marca je bilo poslovanje v številnih dejavnostih omejeno ali v celoti ustavljeno, pri čemer so omejitveni ukrepi najmočneje prizadeli storitveni sektor. To se je že odrazilo v medletnem padcu gospodarske aktivnosti, ki je po desezoniranih in delovnim dnem prilagojenih podatkih znašal 3,4 %, kar je primerljivo s povprečjem evrskega območja (-3,2 %). V Banki Slovenije ugotavljamo, da je za posamezne dejavnosti že jasno, da bo njihovo okrevanje dolgotrajno. Zaradi poslabšanih razmer na trgu dela in njihove previdnosti potrošnja gospodinjstev pada, še zlasti povpraševanje po nenujnih dobrinah. Če bo okrevanje trga dela zaradi negotovosti podjetij počasno, bo daljše tudi obdobje šibkega povpraševanja. Za nekatere druge pa kriza pomeni tudi priložnost (več v sporočilu za javnost).
Zaradi izrednih razmer so podatkovni viri tudi pri merjenju BDP nižje kakovosti in manj zanesljivi kot običajno, kar predstavlja tveganje tudi za kakovost ocen makroekonomskih agregatov in posledično za morebitne večje revizije.
Prispevki k inflaciji
Vir: Eurostat, preračuni Banka Slovenije