Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB
Epidemiološka situacija v Evropi, tudi v Sloveniji, se vztrajno slabša. Posledično gospodarsko okrevanje v zadnjih tednih izgublja zagon. Ob sicer manj izrazitem poslabšanju razmer na finančnih trgih se tveganja za uresničitev junijske napovedi gospodarske rasti iz dneva v dan povečujejo. Člani Sveta ECB smo tekom leta sprejeli številne vzpodbude denarne politike, za katere smo včeraj ocenili, da tudi v zaostrenih razmerah še v zadostni meri zagotavljajo podporo gospodarstvu v evrskem območju. Razmere bomo ponovno proučili na decembrski seji, ko bodo pripravljene tudi nove napovedi gospodarskih gibanj, in prilagodili naše ukrepe, kot bodo narekovale razmere.
Čeprav nekateri indikatorji za tretje četrtletje potrjujejo okrevanje v evrskem območju, ki smo ga predvideli v junijskih napovedih, zaostrena epidemiološka slika (številne države evrskega območja dnevno dosegajo rekordno število novo obolelih) in (napovedani) ukrepi za zajezitev širjenja epidemije slabšajo obete za konec leta. Na poslabšanje makroekonomske slike v zadnjem četrtletju kažejo tudi nekateri visokofrekvenčni podatki, ki so se v zadnjih mesecih izkazali kot učinkovito orodje za ocenjevanje gospodarskega stanja. Novo celovito napoved bomo sicer objavili decembra.
Tudi v Sloveniji se je epidemiološka slika drastično poslabšala, ponovno so bili sprejeti nujni ukrepi za zajezitev širjenja virusa. V Banki Slovenije ocenjujemo, da bodo podobno kot spomladi najbolj prizadete storitvene dejavnosti. Tveganja za uresničitev junijske napovedi gospodarske rasti (6,5‑odstotni padec v letošnjem in 4,9-odstotna rast v prihodnjem letu) so tako iz dneva v dan večja. Pričakujemo, da se bo tokratno poslabševanje razmer najbolj odrazilo v prihodnjem letu.
Poslabševanje razmer in tudi pričakovanj se, v manjši meri, že odraža tudi na finančnih trgih. Predvsem na segmentu najbolj tveganih instrumentov, kot so delnice ali obveznice privatnega sektorja nižje bonitete, se razmere zaostrujejo. Donosnosti manj tveganih obveznic, kot so državne obveznice evrskega območja, pa so upadale v vseh državah evrskega območja in marsikje dosegale rekordno nizke ravni (npr. 10-letna državna obveznica Republike Slovenije trguje pri okoli -0,10 %).
Milejši odziv finančnih trgov na poslabšano gospodarsko okolje je posledica močno podporne denarne politike. Na ravni ECB smo namreč v preteklih mesecih močno povečali nakupe vrednostnih papirjev, uvedli dodatne izjemno ugodne operacije dolgoročnejšega refinanciranja bank in razširili kriterije za kolateral. Na obsežnost naših ukrepov kaže podatek, da se je bilanca Evrosistema letos povečala za skoraj 45 % oziroma 17 % lanskega BDP. To netvegane referenčne obrestne mere, ki služijo kot izhodišče pri oblikovanju cen drugih finančnih instrumentov, ohranja na nizkih nivojih.
Na včerajšnji seji smo člani Sveta ECB ocenili, da sedanja vzpodbudna denarna politika prispeva k ohranjanju ugodnih pogojev financiranja za vse sektorje in tudi za vsa področja evrskega območja ter tako zagotavlja ključno podporo ekonomski aktivnosti in srednjeročne cenovne stabilnosti. V trenutnih razmerah, ko prevladujejo velika tveganja glede nadaljnjega okrevanja, bomo ovrednotili nove podatke, tudi potek pandemije, izglede za cepivo in gibanje tečaja evra. Nova napoved, pripravljena decembra, pa nam bo omogočila pregled obetov glede dinamike gospodarske rasti. Na podlagi vsega naštetega bomo na decembrski monetarni seji prilagodili naše ukrepe, kot bodo to narekovale takratne razmere.
Slika: Epidemiološka slika evrskega območja in strogost zajezitvenih ukrepov
Vir: Univerza v Oxfordu, www.worldometer.info.