Umirjanje gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju; inflacija nad povprečjem evrskega območja
Gospodarska aktivnost v evrskem območju se umirja, hkrati se postopoma znižuje inflacija, a ostaja krepko nad ciljem centralnih bank. Slednje utrjuje pričakovanja tržnih udeležencev o daljšem obdobju visokih ravni ključnih obrestnih mer centralnih bank. Podobno tudi v Sloveniji kazalniki kažejo umirjanje gospodarske aktivnosti v tretjem letošnjem četrtletju, pri čemer inflacija ostaja visoka. V Banki Slovenije ugotavljamo, da razlike med rastjo plač v Sloveniji in evrskim območjem predstavljajo tveganje za primerjalno dolgotrajnejše razhajanje v inflaciji. Na trgu dela se ob sicer prvih znakih ohlajanja v nekaterih delih gospodarstva brezposelnost še naprej znižuje.
Rast svetovne gospodarske aktivnosti se umirja, v evrskem območju pa že tri zaporedna četrtletja stagnira. Kratkoročni kazalniki za evrsko območje kažejo ohlajanje gospodarske aktivnosti tudi v tretjem četrtletju, pri čemer se upadanje novih naročil v predelovalnih dejavnostih prenaša tudi v nekatere storitve. Evrska inflacija se ob tem nadalje umirja, a ostaja krepko nad ciljem denarne politike. Po zadnjih napovedih Mednarodnega denarnega sklada, objavljenih pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu, naj bi se gospodarstvo evrskega območja v naslednjem letu ob okrevanju domačega in tujega povpraševanja postopoma vrnilo k zmerni rasti.
Povišana inflacija, ki vztraja nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, utrjuje pričakovanja tržnih udeležencev o daljšem obdobju visokih ravni ključnih obrestnih mer centralnih bank. K pričakovanjem o dlje vztrajajoči povišani inflaciji sta prispevala tudi rast cen energentov in odpornost nekaterih delov svetovnega gospodarstva, predvsem ZDA. Posledično so se septembra močno zvišale zahtevane donosnosti državnih obveznic daljših ročnostih, upadla pa je vrednost delniških indeksov. Po začetku vojne na Bližnjem vzhodu se je na finančnih trgih povečala nenaklonjenost tveganjem, kar se je odrazilo v dodatni rasti cen energentov ter upadu nemških in ameriških tržnih donosnosti z visokih ravni.
Gospodarske razmere v Sloveniji ostajajo zahtevne, zlasti v predelovalnih dejavnostih. V teh se je proizvodnja poleti nadalje krčila, medletni padec pa avgusta poglobil, na 10 %. V razmeroma ugodnem položaju ostaja gradbeništvo, ki ga v precejšnji meri poganjajo državne naložbe, na lanskih ravneh se ohranja tudi aktivnost zasebnih storitev brez trgovine. V trgovini je prisotna precejšnja heterogenost: realni prihodki v trgovini na drobno so bili avgusta medletno manjši za petino, v trgovini z motornimi vozili pa višji za desetino. Slabši je bil tudi avgustovski turizem, z zaznanim precejšnjim medletnim upadom števila nočitev domačih gostov, kar povezujemo zlasti z avgustovskimi ujmami. Na podlagi razpoložljivih podatkov modelska ocena nakazuje 0,7-odstotno krčenje BDP v tretjem četrtletju.
Na še vedno tesnem trgu dela se v posameznih dejavnostih pojavljajo prvi znaki ohlajanja, predvsem v predelovanih dejavnostih. Mesečna rast števila delovno aktivnih in upadanje registrirano brezposelnih sta se po razpoložljivih desezoniranih podatkih v tretjem četrtletju ustavila. Pri tem je medletna rast delovno aktivnih oseb v storitvah še robustna, v predelovalnih dejavnostih pa opažamo stagnacijo. Podatki o pričakovanem zaposlovanju kažejo podobno, saj podjetja v gradbeništvu in storitvah pričakujejo nadaljnjo rast zaposlenosti v naslednjih mesecih, v predelovalnih dejavnostih pa tega trenda ni več opaziti. Stopnja registrirane brezposelnosti je ostala julija s 4,8 % zgodovinsko nizka. Rast povprečne plače nasprotno ostaja visoka in ne kaže znakov umirjanja, krepi se tudi realna rast plač.
Septembra se je medletna inflacija v Sloveniji pospešila na 7,1 %, zlasti zaradi učinka osnove pri energentih. In sicer so lani sprejeti državni ukrepi za blaženje rasti cen energije so k letošnji inflaciji septembra prispevali 1,2 odstotne točke in bodo prispevali k medletni rasti cen vsaj še do avgusta 2024. Prispevki ostalih cenovnih podskupin se zmanjšujejo. Osnovna inflacija kljub znakom popuščanja ostaja visoka (septembra 6,5-odstotna); poganjajo jo zlasti cene storitev, pri katerih tveganje za nadaljnjo rast izhaja predvsem iz visoke rasti plač. Razmik med rastjo plač v Sloveniji in evrskim območjem predstavlja tudi tveganje za primerjalno dolgotrajnejše razhajanje v inflaciji, kar bi nadalje slabšalo zunanjo konkurenčnost domačega gospodarstva. Stroškovno se ta letos še poslabšuje, medtem ko cenovno ostaja v primerjavi z ostalimi državami evrskega območja razmeroma ugodna.
Razmere v zunanji menjavi so se poleti poslabšale. Vrednost izvoza blaga je bila v prvih dveh mesecih tretjega četrtletja medletno manjša za dobro desetino, predvsem zaradi skromnejšega izvoza na trge članic evrskega območja. Hkrati se je medletno upočasnila tudi rast storitvenega izvoza, omejeval jo je zlasti šibkejši izvoz transportnih storitev. Kljub šibki izvozni aktivnosti se je presežek na tekočem računu plačilne bilance nadalje povečal zaradi še močnejšega padca uvoza blaga in storitev.
Primanjkljaj države se je v prvi polovici leta povečal na 1,1 mrd EUR oziroma 3,7 % BDP in bil s tem medletno večji za 0,2 odstotne točke. Povečanje izhaja iz večjega obsega ukrepov za blaženje energetske draginje, visoke rasti investicij države in sredstev za zaposlene, zvišanja socialnih nadomestil, poleg tega pa je bila medletna rast gospodarske aktivnosti nižja. Kljub medletno večjemu primanjkljaju se dolg države v deležu BDP znižuje, predvsem zaradi rasti nominalnega BDP. Pri naslavljanju trenutnih makroekonomskih izzivov je nujna čim večja usklajenost delovanja ekonomskih politik, ki je že dajala dobre rezultate v preteklosti.
Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj, oktober 2023, je na voljo na povezavi.