Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB s komentarjem aktualnih razmer
Člani Sveta ECB smo se včeraj seznanili z novimi makroekonomskimi napovedmi za evrsko območje. Te za obdobje do leta 2026 kažejo nadaljnje umirjanje inflacije in postopno okrevanje gospodarske rasti. V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere ECB ponovno ohranimo nespremenjene. Poleg tega smo sprejeli odločitev, da nadaljujemo z normalizacijo portfeljev vrednostnih papirjev denarne politike.
Najnovejše napovedi, ki smo jih člani Sveta ECB obravnavali včeraj, za obdobje 2023–2026 predvidevajo nadaljnje umirjanje inflacije in postopno okrevanje gospodarske rasti. V luči šibke tekoče dinamike bo rast realnega BDP letos 0,6-odstotna, v prihodnjih letih pa naj bi se ob pozitivnih učinkih nižje inflacije, krepitve realnih dohodkov gospodinjstev in izboljšanja razmer v svetovnih trgovini okrepila na 0,8 % v 2024 in na 1,5 % v 2025 in 2026. Inflacija se bo tekom napovednega obdobja še naprej zmanjševala, pri čemer pa bo po umiritvi rasti cen energentov in hrane postala osnovna inflacija, gnana s povišano rastjo stroškov dela, glavni dejavnik rasti cen. Inflacija bo v povprečju letošnjega leta 5,4-odstotna, v prihodnjem letu pa 2,7-odstotna. V letih 2025 in 2026 se bo nato ob vztrajanju dezinflacijskih učinkov denarne politike nadaljnje zmanjšala na 2,1 % in 1,9 %.
V Banki Slovenije podobna gibanja pričakujemo tudi za Slovenijo. Celotno napoved bomo predstavili sredi prihodnjega tedna.
V luči nekoliko šibkejših makroekonomskih podatkov in upočasnjevanja inflacije so se od oktobrskega zasedanja Sveta ECB zahtevane donosnosti na finančnih trgih vidno znižale. Tržni udeleženci so povečali svoja pričakovanja za zniževanje ključnih obrestnih mer globalnih centralnih bank v letu 2024. Pričakovane obrestne mere v evrskem območju so tako sedaj nižje od obrestnih mer, ki so bile predpostavljene v makroekonomskih napovedih Evrosistema. Znižanje netveganih krivulj donosnosti v evrskem območju se je odrazilo tudi na drugih tržnih segmentih, in sicer so upadle donosnosti evrskih državnih obveznic in obveznic privatnega sektorja, delniški indeksi pa so porasli. To nakazuje, da so se pogoji financiranja za izdajatelje na finančnih trgih izboljšali ter da cene finančnih instrumentov ne odražajo pričakovanj tržnih udeležencev glede močnejšega gospodarskega krčenja evrskega območja v 2024.
Na podlagi zadnjih podatkov in posodobljenih napovedi smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere ECB ohranimo nespremenjene. Po naših ocenah bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven. Naši nadaljnji koraki bodo odvisni od aktualnih razmer, to je, od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. Naše vsakokratne odločitve bodo še naprej zagotavljale, da bodo nivoji obrestnih mer dovolj restriktivni, kolikor časa bo potrebno, da se bo inflacija pravočasno vrnila k našemu 2-odstotnemu cilju.
Ključne obrestne mere ECB predstavljajo glavno orodje Sveta ECB pri določanju naravnanosti denarne politike. Ob upoštevanju tega smo člani Sveta ECB danes določili tudi nadaljnje korake v procesu normalizacije bilance Evrosistema in zmanjševanja portfeljev vrednostnih papirjev denarne politike. Skladno s tem nameravamo v prvi polovici leta 2024 še nadaljevati z reinvestiranjem celotnih glavnic zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP. Tekom drugega polletja 2024 pa nameravamo pričeti z zmanjševanjem portfelja PEPP, in sicer mesečno v povprečju za 7,5 milijard EUR. Po koncu leta 2024 nameravamo reinvestiranje zapadlih glavnic v okviru PEPP zaključiti.