Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Plačilni sistemi v Sloveniji

Vključenost v vseevropske plačilne sisteme

Identifikacijske oznake in kode BIC

Transakcijski račun

Plačilni instrumenti

SEPA

SEPA v Sloveniji

eSEPA

Poravnava vrednostnih papirjev

Pregled plačilnih in poravnalnih sistemov

Nadzor plačilnih institucij

Nadzor družb za izdajo elektronskega denarja

Nadzor menjalniškega poslovanja

Neprekinjeno poslovanje plačilnih in poravnalnih sistemov

Pregled nadomestil za opravljanje plačilnih storitev

Pogosta vprašanja

Arhiv novic

Nacionalni svet za plačila

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Plačilni in poravnalni sistemi  > SEPA  

SEPA

Od uvedbe evrskih bankovcev in kovancev 1. januarja 2002 lahko državljani znotraj celotnega evroobmočja plačujejo v gotovini enako enostavno, kot prej z nacionalno gotovino doma. Ob tem pa niso bili doseženi pomembnejši rezultati v smislu zniževanja nadomestil za negotovinska čezmejna plačila, glede na tista znotraj držav, zato elektronska (negotovinska) plačila niso postala zares enotna. To je zaviralo čezmejno poslovanje in delovanje notranjega trga Evropske unije.
 
Zato je Evropska komisija posegla z Uredbo 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih, ki je zahtevala izenačenje nadomestil pri posameznem ponudniku plačilnih storitev za čezmejna plačila in tista v državi. Omenjena uredba je uporabnikom olajšala in pocenila izvajanje številnih vrst plačil v evrih znotraj notranjega trga in plačilno industrijo spodbudila k oblikovanju enotnega območja plačil v evrih (angl. Single Euro Payments Area; SEPA).
 
Končni cilj SEPA je uveljavitev harmoniziranih osnovnih plačilnih instrumentov in uvedba enotnih standardov za negotovinska plačila, kar pomeni, da lahko vsi državljani in podjetja v evroobmočju plačujejo in prejemajo plačila pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi. V praksi SEPA tako omogoča uporabo enega samega računa in enega samega niza plačilnih instrumentov za vsa plačila. V okviru integriranega evropskega trga plačilnih storitev v evrih je ločevanje med plačili znotraj države in čezmejno izginilo za vsa kreditna plačila in direktne obremenitve, uveljavlja se učinkovita konkurenca ter zagotovljena je možnost za razvoj in uveljavitev inovacij vseevropskega značaja na področju plačevanja. V okolju SEPA imajo uporabniki plačilnih storitev možnost izbrati ponudnika plačilnih storitev z najprivlačnejšo ponudbo, ne glede na državo izvora. Ponudniki plačilnih storitev pa imajo v taistem okolju možnost poslovanja pod enakimi pogoji, saj so odpravljene pravne, poslovne in tehnične ovire, ki so prej ločevale nacionalne trge.
 
V letu 2002 so največje evropske banke sprejele strategijo vzpostavitve SEPA, se jasno zavezale k temu cilju ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA. Dosegle so tudi soglasje glede struktur vladanja, z Evropskim svetom za plačila (angl. European Payments Council – EPC) kot (takrat) osrednjim odločitvenim organom, s ciljem odpraviti tehnične in poslovne ovire za oblikovanje SEPA. Za kreditna plačila in direktne obremenitve je EPC oblikoval podrobne pravilnike, za kartična plačila pa le ohlapnejši okvir.
V Sloveniji je projekt SEPA od začetka sicer vodilo Združenje bank Slovenije, vendar pa je Banka Slovenije, kot del Evrosistema in v vlogi katalizatorja aktivnosti tržnih udeležencev, projekt SEPA na nacionalni ravni vedno aktivno podpirala.
 
Na podlagi spoznanja, da bo enoten trg plačil mogoč le znotraj skupnega pravnega okvira, je bila sprejeta Direktiva 2007/64 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, ki je odpravila pravne ovire za integracijo trgov plačil, vendar je predstavljala zgolj nujni, ne pa tudi zadostnega pogoja za uspeh SEPA. Pomemben korak v smeri uresničevanja ciljev SEPA in uveljavljanju novih plačilnih shem pa je pomenila zahteva glede dosegljivosti za čezmejne direktne obremenitve SEPA, v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001.
 
S ciljem spodbuditi deležnike k migraciji na vseevropske plačilne instrumente in dokončati vzpostavitev SEPA, je bila uveljavljena Uredba (EU) št. 260/2012 o uvajanju tehničnih zahtev za kreditne prenose in direktne obremenitve v eurih in sprememba Uredbe (ES) št. 924/2009. Omenjena uredba je določila najkasnejši datum zaključka migracije kreditnih plačil in direktnih obremenitev v evrih v državah evroobmočja, in sicer 1. februar 2014.
 
Omenjeni datum je Evropska komisija 9. januarja 2014 z objavo predloga Uredbe, ki spreminja Uredbo (EU) št. 260/2012 podaljšala za šest mesecev (do 1. avgusta 2014) in s tem podaljšala  rok za migracijo na plačila SEPA (uveljavitev standarda plačilnih sporočil ISO 20022). Sprejetje omenjene uredbe je bila posledica dejstva, da precejšnjemu številu držav evroobmočja ne bi uspelo pravočasno zaključiti migracije plačil na SEPA. Tako 1. avgust 2014 predstavlja pomemben mejnik za projekt SEPA, saj so od takrat dalje vsa kreditna plačila in direktne obremenitve v evroobmočju skladna z zahtevami SEPA.
 
O SEPA in prednostih, ki jih prinaša tako ponudnikom kot uporabnikom plačilnih storitev pri plačevanju, je ECB pripravila video s slovenskimi podnapisi.

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti