Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Plačilni sistemi v Sloveniji

Vključenost v vseevropske plačilne sisteme

Identifikacijske oznake in kode BIC

Transakcijski račun

Enotna struktura transakcijskega računa

Kontrolni izračuni (BBAN in IBAN)

Obvezna uporaba IBAN v plačilnem prometu

Vrste bančnih računov

Register transakcijskih računov

Plačilni instrumenti

SEPA

Poravnava vrednostnih papirjev

Pregled plačilnih in poravnalnih sistemov

Nadzor plačilnih institucij

Nadzor družb za izdajo elektronskega denarja

Nadzor menjalniškega poslovanja

Neprekinjeno poslovanje plačilnih in poravnalnih sistemov

Pregled nadomestil za opravljanje plačilnih storitev

Pogosta vprašanja

Arhiv novic

Nacionalni svet za plačila

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Plačilni in poravnalni sistemi  > Transakcijski račun  > Enotna struktura transakcijskega računa

Enotna struktura transakcijskega računa

Razlogi za enotno strukturo računa

Z razliko od svojih predhodnikov (tekočega oz. žiro računa) se uporablja za določitev strukture transakcijskega računa enoten standard.

Enotna struktura transakcijskega računa je bila uvedena na podlagi vse večjih zahtev po izboljšanju učinkovitosti izvrševanja plačil, še posebej čezmejnih.

Prednosti enotne strukture transakcijskega računa so predvsem v tem, da omogoča avtomatsko obdelavo plačil, brez potrebe po ročnih posegih, t.i. STP obdelavo plačil (angl. straight through processing), kar naj bi pri procesiranju plačil prispevalo tudi k znižanju stroškov obdelave plačil. Na ta način obdelana plačila so izvršena hitreje ter z bistveno manjšo možnostjo napake.

Nacionalna struktura transakcijskega računa v Evropi - BBAN

Bančni računi po posameznih državah imajo tako imenovano "domačo" osnovno številko bančnega računa (Basic Bank Account Number - BBAN).
 
BBAN je v posameznih državah strukturiran različno glede na nacionalne standarde, ima različno dolžino znakov, ki so lahko črkovni in numerični, v uporabi pa so tudi različni načini kontrole.
Izkazalo pa se je, da imajo BBAN v različnih državah določene skupne značilnosti. V vsaki strukturi se pojavlja:
  • nacionalna identifikacijska oznaka ponudnika plačilnih storitev (b),
  • identifikacijska oznaka imetnika plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev (a),
  • kontrolna številka BBAN (c).

Mednarodna struktura transakcijskega računa - IBAN

Standard mednarodne številke bančnega računa (IBAN-International Bank Account Number) je razvil Evropski odbor za bančne standarde (European Committee for Banking Standards – ECBS). Struktura IBAN je zasnovana tako, da omogoča enolično identifikacijo na podlagi katere je mogoče razbrati državo ponudnika plačilnih storitev, ponudnika plačilnih storitev, ki račun vodi, kot tudi imetnika računa.
 
IBAN je oblikovan na podlagi standarda ISO 13616 in je sestavljen tako, da se pred osnovno številko bančnega računa (BBAN) dodajo:
  • Dva črkovna znaka, ki predstavljata oznako države po ISO standardu (d)
  • Dva numerična znaka, ki predstavljata kontrolni številki po ISO standardu (e)
Celotni račun v strukturi IBAN je sestavljen takole:

                           IBAN = d + e + BBAN

Podrobnejši opis računov v strukturi IBAN po državah (t. i. IBAN Registry) se nahaja na spletni strani SWIFT.

Struktura transakcijskega računa v Sloveniji

Enotna struktura bančnega računa v Sloveniji se je uvajala postopoma, hkrati z reformo plačilnega prometa, ko je prišlo do prenosa žiro računov v banke in do preoblikovanja žiro in tekočih računov v transakcijske račune. Danes so vsi transakcijski računi v strukturi IBAN.
 
IBAN v Sloveniji je sestavljen iz 19 črkovnih in numeričnih znakov, ki so urejeni v naslednjem zaporedju:
  • oznaka države – Slovenije (d), ki je določena po standardu ISO 3166 in je sestavljena iz dveh črkovnih znakov »SI«
  • kontrolna številka plačilnega računa (e), za izračun katere se uporablja standard ISO 7064, MOD 97-10, »56« in
  • del številke plačilnega računa, ki šteje kot BBAN 
BBAN v Sloveniji je sestavljen iz 15 numeričnih znakov v naslednjem zaporedju:    
  • nacionalna identifikacijska oznaka ponudnika plačilnih storitev (b),
  • identifikacijska oznaka imetnika plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev (a) in
  • kontrolna številka BBAN (c).
                    BBAN = b + a + c
 
Nacionalna identifikacijska oznaka ponudnika plačilnih storitev (b) je sestavljena iz 5 numeričnih znakov, ki so razdeljeni v naslednja dva sklopa, v zapisanem zaporedju:
  • dvomestna identifikacijska oznaka ponudnika plačilnih storitev (b1) in
  • trimestna identifikacijska oznaka organizacijske enote ponudnika plačilnih storitev (b2).

Seznam identifikacijskih oznak ponudnikov plačilnih storitev je objavljen na spletnih straneh Banke Slovenije.

Identifikacijska oznaka imetnika plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev (a) je sestavljena iz osmih numeričnih znakov in jo določi posamezni ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun imetnika.

Kontrolna številka BBAN (c) je sestavljena iz 2 numeričnih znakov. Za izračun kontrolne številke BBAN se uporablja poenostavljen postopek standarda ISO 7064, MOD 97-10.

Primer zapisa IBAN komitenta Abanke d. d. je naslednji:

IBAN
        BBAN
   d       d       e       e       b1       b1        b2      b2      b2      a      a      a      a      a      a      a      a       c       c   
S I 5 6 0 5 1 0 0 8 0 0 0 0 3 2 8 7 5

Zapis IBAN komitenta Abanke d. d. je naslednji:
  • elektronski zapis oz. izpis: SI56051008000032875 (brez presledkov oz. ločilnih znakov),
  • ročni (papirni) zapis: SI56 0510 0800 0032 875 (v skupinah po 4 znake s presledki).

 

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti