Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Plačilni sistemi v Sloveniji

Vključenost v vseevropske plačilne sisteme

Identifikacijske oznake in kode BIC

Transakcijski račun

Plačilni instrumenti

SEPA

Poravnava vrednostnih papirjev

Pregled plačilnih in poravnalnih sistemov

Pregled plačilnih sistemov

Pregled sistemov za poravnavo vrednostnih papirjev

Pregled drugih ureditev

Dovoljenja Banke Slovenije

Nadzor plačilnih institucij

Nadzor družb za izdajo elektronskega denarja

Nadzor menjalniškega poslovanja

Neprekinjeno poslovanje plačilnih in poravnalnih sistemov

Pregled nadomestil za opravljanje plačilnih storitev

Pogosta vprašanja

Arhiv novic

Nacionalni svet za plačila

Statistika

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Plačilni in poravnalni sistemi  > Pregled plačilnih in poravnalnih sistemov  > Pregled drugih ureditev

Pregled drugih ureditev

Plačilni instrumenti / sheme
 
Plačilni instrumenti so pomemben del plačilnega sistema v širšem smislu, saj omogočajo uporabnikom prenos denarnih sredstev. Nabor postopkov, pravil in tehničnih standardov za izvrševanje plačil pa opredeljuje shema posameznega plačilnega instrumenta.
 
Tveganja, ki izhajajo iz uporabe plačilnih instrumentov, na splošno niso opredeljena kot sistemska tveganja, vsekakor pa je zagotavljanje varnosti in učinkovitosti plačilnih instrumentov zelo pomembno pri spodbujanju komercialnih dejavnosti, zagotavljanju ekonomske učinkovitosti in zaupanja javnosti v valuto.
 
Glede na navedeno funkcija pregleda plačilnih sistemov obsega tudi področje plačilnih instrumentov. Z namenom zagotavljanja enotnega in celovitega pristopa k izvajanju pregleda plačilnih instrumentov je Evrosistem leta 2009 razvil niz standardov, opredeljenih v dokumentu z naslovom Enoten pristop pregleda in standardi za pregled plačilnih instrumentov (angl. Harmonised Oversight Approach and Oversight Standards for Payment Instruments; v nadaljevanju: Standardi), ki se nanašajo na naslednje plačilne instrumente:
  • direktne obremenitve SEPA,
  • kreditna plačila SEPA,
  • plačilne kartice in tudi
  • vse druge nove plačilne instrumente, ki se uporabljajo v širšem okolju enotnega območja plačil v evrih (SEPA) (npr. plačilni instrument v okviru sheme elektronskega denarja).
Standardi so zasnovani na način, da dopuščajo določene specifičnosti pri obravnavi posameznih plačilnih instrumentov in omogočajo nadaljnji razvoj okvirov pregleda plačilnih instrumentov direktnih obremenitev SEPA in kreditnih prenosov SEPA. Naslovniki standardov so upravljavci plačilnih shem, ki morajo zagotoviti skladnost plačilnih instrumentov oziroma shem, v okviru katerih so ti instrumenti, s temi standardi.
 
Zaradi specifičnosti posamezne sheme je Evrosistem opredelil ločene okvire za pregled posameznih shem. Okvir za pregled kartičnih shem (angl. Oversight Framework for Card Payment Schemes – Standards) je bil vzpostavljen že leta 2008 in je predstavljal osnovo za opredelitev splošnega pristopa k pregledu plačilnih shem oziroma plačilnih instrumentov. Z okvirom pregleda je tako opredeljena enotna politika pregleda kartičnih shem v evroobmočju, namenjena vzpostavitvi minimalnih standardov za kartične sheme in s tem prispevanju k ohranjanju zaupanja javnosti v kartična plačila ter spodbudi enakih konkurenčnih pogojev za vse kartične sheme, ki poslujejo v evroobmočju.
 
Okvir pregleda torej opredeljuje področje pregleda kartičnih shem, ki ga izvaja Evrosistem, in določa standarde, ki so namenjeni zagotavljanju varnosti in učinkovitosti. Ti standardi v osnovi izhajajo iz enotnih standardov za pregled plačilnih instrumentov, pri čemer so nadaljnje zahteve prilagojene specifikam kartičnih shem. Omenjeni okvir obsega vse kartične sheme, in sicer tripartitne in štiripartitne, ki omogočajo plačevanje z različnimi vrstami kartic (debetne in/ali kreditne). V primeru, da kartična shema izpolnjuje v okviru določene izločitvene kriterije (in sicer, če je število izdanih kartic v zadnjih treh letih v povprečju manjše od 1 mio na leto in če je vrednost transakcij v zadnjih treh letih v povprečju manjša od 1 mrd evrov na leto), je ta lahko izvzeta iz obsega pregleda oziroma izpolnjevanja standardov, ki jih določa okvir.
 
Evrosistem je po opredelitvi in vzpostavitvi splošnega pristopa pregleda plačilnih instrumentov v letu 2009 nato v letu 2010 razvil še okvira za pregled shem direktnih obremenitev (angl. Oversight Framework for Direct Debit Schemes) in shem kreditnih plačil (angl. Oversight Framework for Credit Transfer Schemes), ki sta prilagojena posebnostim posamezne sheme.
Korespondenčno bančništvo
 
Banka Slovenije izvaja pregled tudi nad plačilnimi tokovi izven formalno vzpostavljenih plačilnih sistemov, ki se izvajajo v okviru korespondenčnega bančništva.
 
Plačilni tokovi v okviru korespondenčnega bančništva se lahko izvajajo tako neposredno med bankami kot tudi posredno med bankami in plačilnimi sistemi. Glede na obseg plačilnih transakcij preko tovrstnih dogovorov, ki je primerljiv z manjšimi plačilnimi sistemi za plačila velikih vrednosti, predstavljajo pomemben člen v plačilni verigi.
 
Pri korespondenčnem bančništvu gre za dogovor, kjer ena banka (poravnalna banka ali banka ponudnica storitev) izvršuje ali prejema plačila v imenu druge banke (banke stranke). V nekaterih primerih so tovrstni plačilni tokovi koncentrirani pri le nekaj bankah, kar vpliva na obstoj določenih finančnih in operativnih tveganj.
 
Aktivnosti funkcije pregleda potekajo v obliki spremljanja in ocenjevanja ustreznosti upravljanja potencialnih tveganj na področju korespondenčnega bančništva. Ob tem je pomembno sodelovanje s funkcijo nadzora bančnega poslovanja, ki izvaja nadzor nad bankami v splošnem smislu, (tudi) z namenom izogibanja izvajanja dvojnega nadzora nad temi subjekti.
 
Zunanji ponudniki storitev
 
V okvir izvajanja funkcije pregleda sodijo tudi zunanji ponudniki kritičnih storitev v okviru plačilnih in poravnalnih sistemov. Na tem področju sta pomembna predvsem globalni ponudnik telekomunikacijskih storitev SWIFT, za katerega so bila razvita specifična pregledniška pričakovanja (angl. High level expectations for the oversight of SWIFT), in infrastruktura za poravnavo vrednostnih papirjev TARGET2-Securities (T2S).
 
T2S bo vzpostavil harmonizirane zahteve do vseh centralnih depotnih družb na različnih področjih (tehnični dostop, nabor in raven storitev, cenovna politika, upravljanje, spremembe funkcionalnosti…). Z vidika nastanka sistemskega tveganja bo T2S predstavljal kritično infrastrukturo za delovanje vseh na T2S vključenih trgov vrednostnih papirjev.
 
Evrosistem je v skrbi za splošno stabilnost finančnih trgov in preprečevanje sistemskega tveganja zainteresiran za varno in učinkovito delovanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev kot infrastrukture finančnih trgov. Omenjena cilja centralne banke dosegajo z izvajanjem funkcije pregleda nad temi sistemi. Zaradi prenosa funkcije poravnave iz okolja centralnih depotnih družb na T2S se je pojavila potreba po vzpostavitvi dodatne funkcije pregleda tudi nad T2S, pri čemer je, zaradi vse-evropskega značaja T2S, smiselna vzpostavitev funkcije pregleda na način kooperativnega sodelovanja vseh relevantnih centralnih bank ter tudi nadzornikov trgov vrednostnih papirjev v njihovi funkciji nadzornikov centralnih depotnih družb.
 
V skladu s tem je od septembra 2009 v okviru ad hoc sodelovanja centralnih bank in regulatorjev trgov vrednostnih papirjev potekala priprava začasnega neformalnega Referenčnega okvira kooperativnega izvajanja funkcij pregleda in nadzora nad T2S (v nadaljevanju Referenčni okvir), ki opredeljuje vloge in način sodelovanja med centralnimi bankami in regulatorji do vzpostavitve T2S. Dodatno je bil pripravljen vprašalnik, katerega namen je izvedba pred-produkcijske ocene ustreznosti T2S nasproti relevantnim priporočilom (ESCB-CESR) in načelom (angl. Core Principles for Systemically Important Payment Systems), s ciljem identifikacije in odprave morebitnih odklonov od zahtev priporočil in načel. Omenjena skupina je v letu 2011 omenjeni Referenčni okvir dopolnila ter ga formalizirala. V skladu s tem je priprava prve formalne ocene ustreznosti T2S načrtovana po izgradnji T2S.

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti