Izjava za javnost: Banka Slovenije o kazenski ovadbi
Banka Slovenije se je seznanila z vsebino kazenske ovadbe zoper člane Sveta Banke Slovenije in direktorico pravnega oddelka, ki jo je na svojih spletnih straneh objavilo Vseslovensko združenje malih delničarjev – VZMD.
Banka Slovenije je v skladu z veljavno zakonodajo in v sodelovanju z Vlado ter institucijami EU sprejela ukrepe, ki so bili potrebni za sanacijo bančnega sistema v letih 2013 in 2014. Banka Slovenije je za širšo seznanitev nastalo problematiko in ukrepe, ki jih je bila dolžna sprejeti v javnem interesu, večkrat pojasnjevala v Državnem zboru in javnosti. Na spletni strani Banke Slovenije je objavljeno tudi celovito poročilo o vzrokih za nastali kapitalski primanjkljaj bank, o vlogi Banke Slovenije pri tem ter o ukrepih za sanacijo bank z namenom odprave tega primanjkljaja v letih 2013 in 2014, poročilo o učinkovitosti sistema korporativnega upravljanja bank v državni lasti in načinu reševanja posledic kapitalske neustreznosti poslovnih bank. Prav tako je na spletni strani objavljena obširna dokumentacija v zvezi z ukrepi za sanacijo bančnega sistema, vključno z metodologijama za oceno kvalitete naložb in za stres teste za leti 2013 in 2014. Iz dokumentov je jasno, da so podatke za izvedbo skrbnega pregleda bank, ki so ga izvedli neodvisni strokovnjaki, zagotovile banke same in ne Banka Slovenije, pregledi pa so bili opravljeni po sprejeti metodologiji, ki je bila uporabljena v letu 2014 za skrben pregled evropskih bank, v okviru enotnega nadzornega mehanizma (/publikacije/sanacija-bank-20132014/gradiva-povezana-s-skrbnim-pregledom-bank-201314).
V zvezi s sanacijo bank ponovno poudarjamo, da si Banka Slovenije vedno in tudi v tem postopku, prizadeva za varnost vlog varčevalcev in čim manjšo porabo davkoplačevalskega denarja. Zato preseneča, da se za dobrobit davkoplačevalcev očitno ne zavzemajo tudi vsi predstavniki političnih strank. Javna polemika o upravičenosti izbrisa podrejenih delničarjev ob dokapitalizaciji bank traja že leto dni in pol. Za nekatere udeležence te polemike, med njimi so mnenjski voditelji in nekateri ugledni ekonomisti, bi lahko rekli, da jih očitno, v nasprotju z javnim interesom, vodi zasebni interes. Če Banka Slovenije, v okviru veljavne zakonodaje, ne bi izbrisala kapitala iz naslova delnic in podrejenega dolga, bi še ta del primanjkljaja morali poplačati davkoplačevalci. Samo pri podrejenem dolgu gre za skoraj 600 mio Eurov.
Banka Slovenije je očitke o domnevno nezakonitem ravnanju Banke Slovenije, ki izhajajo tudi iz objavljene ovadbe VZMD, že obširno pojasnjevala in utemeljevala tudi v sodnih postopkih, ki so sproženi zoper njo ter v postopku pred Ustavnim sodiščem. Prav tako Banka Slovenije ves čas sodeluje tudi z organi pregona pri preiskovanju ravnanj v zvezi z nastankom ugotovljenega kapitalskega primanjkljaja ter zagotavlja pristojnim organom in sodiščem v okviru teh postopkov vse informacije, s katerimi razpolaga.
Samo dejstvo, da je zoper kogarkoli vložena ovadba, ne bi smelo samodejno vplivati na sprejemanje mnenja in presojo o čemerkoli v povezavi s posamezniki, ki so ovadeni, ne da bi bila hkrati opravljena tudi presoja, ali so očitki v ovadbi utemeljeni vsaj do te mere, da je mogoče tudi z laičnim (ne pa nujno sodnim) preizkusom ugotoviti utemeljenost suma o storjenih nepravilnostih. Objavljena ovadba VZMD zgornjega zaključka ne omogoča, saj se omejuje na pavšalne navedbe o nezakonitosti in odgovornosti vseh članov Sveta in zaposlenih, ki so po svoji funkciji sodelovali pri izvajanju ukrepov, kot jih je določala veljavna zakonodaja. To še zlasti velja glede očitkov v zvezi z morebitno vlogo ali celo odgovornostjo posameznikov, ki so izpostavljeni.
Čeprav je legitimna pravica vseh posameznikov in združenj, da uveljavljajo svoje pravice z uporabo vseh pravnih poti in tudi z nagovarjanjem javnosti, pa Banka Slovenije meni, da gre v konkretnem primeru z objavo ovadbe za nadaljevanje neosnovanih in neupravičenih diskreditacij zoper Banko Slovenije kot institucijo kot tudi zoper določene zaposlene.
Svet Banke Slovenije