Sporočilo za javnost -Makroekonomska gibanja in projekcije - 8. aprila 2014

Makroekonomska gibanja in projekcije

Na novinarski konferenci po seji Sveta Banke Slovenije so bila predstavljena Makroekonomska gibanja in projekcije.

Ključna sporočila:

• Projekcije kažejo postopno krepitev gospodarske aktivnosti,
• nadaljuje se razdolževanje zasebnega sektorja,
• stroškovno konkurenčnost izboljšuje zasebni sektor,
• javni sektor pa pri prilagajanju stroškov dela zaostaja,
• nižji stroški financiranja države se še niso polno prenesli v stroške financiranja gospodarstva.

 

Povzetek

BDP se je leta 2013 v povprečju zmanjšal za 1,1 %, vendar je v drugi polovici leta že prišlo do znatne gospodarske rasti. Vzrok je v ugodnejših razmerah v zunanjem okolju in v postopnem okrevanju domačega povpraševanja, v zadnjem četrtletju pa so na gospodarsko rast vplivali še nekateri enkratni in statistični dejavniki. Višja gospodarska rast v zunanjem okolju se je prenesla v solidno rast izvoznega sektorja, ki je podprta tudi z izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti. Ob stabilizaciji domače potrošnje in ukrepih za preprečevanje sive ekonomije se je povečala tudi skupna dodana vrednost zasebnih storitev. Aktivnost v gradbeništvu je bila ob koncu leta višja predvsem zaradi javnih investicij v infrastrukturo, financiranih s sredstvi EU. Prav investicije so ob koncu leta največ prispevale k rasti domače potrošnje, ob upočasnitvi zmanjševanja realne mase plač pa se je stabilizirala zase- bna potrošnja. Po drugi strani se je lani okrepilo zmanjševanje končnega trošenja države. Zmanjševanje zaposlenosti se je v drugi polovici leta upočasnilo predvsem v zasebnem sektorju, zaposlenost v javnih storitvah pa se manjša predvsem tam, kjer ima država večji neposredni nadzor. Čeprav se je raven registrirane brezposelnosti v začetku leta 2014 zvišala na okoli 130.000, se je trend večanja brezposelnosti ustavil, k čemur so prispevali tudi močnejši tokovi iz brezposelnosti v zaposlenost. Inflacija se je v prvem letošnjem četrtletju še znižala, rast cen pa je ostala pozitivna le zaradi konsolidacijskih ukrepov javnih financ. Nizka je tudi osnovna inflacija, kar je posledica šibkega trošenja gospodinjstev in nižanja stroškov v gospodarstvu.

Rast izvoza in šibko domače povpraševanje sta prispevala k povečanju presežka na tekočem računu plačilne bilance. Ta je v letu 2013 dosegel 6,3 % BDP, večinoma zaradi prehoda salda blagovne menjave iz primanjkljaja v precejšen presežek, k čemur je ob ohlajanju povpraševanja na neevropskih trgih prispevala uspešna preusmeritev izvoznikov na trge EU. Povečal se je tudi presežek storitvene menjave, zaradi zmanjšanja primanjkljaja dohodkov od neposrednih naložb pa se je zmanjšal primanjkljaj faktorskih dohodkov.

Presežek tekočega računa se v razmerah ugodne rasti izvoznega sektorja in razdolževanja gospodarstva odraža v visokem neto varčevanju zasebnega sektorja. V zadnjem letu in pol neto varčujejo tudi podjetja, ki ob nadaljnjem zmanjševanju zadolženosti in šibkem investiranju iščejo vire, ki so alternativa bančnim posojilom. Obseg obveznosti podjetij iz naslova bančnih posojil se je lani znižal. Finančni presežek so lani povečala tudi gospodinjstva, ki so ob manjši potrošnji zmanjševala zadolženost. Zmanjše- vanje bilančne vsote bank je bilo posledica zmanjševanja zadolženosti bank do tujine in obveznosti na osnovi dolžniških vredno- stnih papirjev ter odpisa podrejenih dolžniških instrumentov v procesu rekapitalizacije bank. Pri naložbah bank je bilo krčenje pod vplivom nadaljnjega zmanjševanja posojil zasebnemu sektorju, prenosa posojil podjetij na DUTB in dodatnih odpisov vrednosti posojil. Predvsem zaradi ukrepov za stabilizacijo bančnega sektorja je bila država lani edini sektor s povečanim finančnim pri- manjkljajem. Ta se je po ocenah SURS prehodno povečal na 14,7 % BDP, dolg države pa se je povzpel na 71,7 % BDP.

Rast BDP naj bi letos dosegla 0,6 %, v naslednjih dveh letih pa naj bi se gibala na ravni okoli 1,5 %. V primerjavi s predhodnimi projekcijami je popravek navzgor za letos posledica hitrejšega okrevanja tujega povpraševanja in umirjanja razmer na trgu dela na prehodu v leto 2014 ter nekoliko večjega zaupanja v gospodarstvu. Zaposlenost naj bi se do konca leta 2016 skupaj zmanjša- la za nekaj več kot pol odstotka. Solidna rast izvoza, ki jo podpirata ugodno tuje povpraševanje in nadaljnje prilagajanje stroškov dela, ter počasnejša rast uvoza zaradi zgolj postopnega okrevanja domačega povpraševanja bi lahko povečali presežek tekoče- ga računa plačilne bilance na več kot 7 % BDP. Inflacija naj bi v naslednjih letih ob odsotnosti pritiskov s strani povpraševanja ter ponudbenih šokov ostala nizka.

Tveganja glede rasti gospodarske aktivnosti so za celotno obdobje projekcij večinoma obrnjena navzdol. Med pomembnejšimi dejavniki, ki bi lahko znižali gospodarsko rast iz osnovnega scenarija, so morebitni dodatni ukrepi fiskalne konsolidacije in šibkej- še tuje povpraševanje. S tehničnega vidika so veliko tveganje tudi možne revizije podatkov, predvsem za zadnje četrtletje 2013. Na drugi strani bi lahko predvsem aktivnost DUTB pri prestrukturiranju podjetniškega sektorja in bank ter povečano zaupanje v bančni sistem spodbudila kreditiranje in povečala domače trošenje bolj, kot je predvideno. Tveganja glede inflacije so za obdobje projekcij uravnotežena.

 

Celotno gradivo je objavljeno na spletni strani: http://www.bsi.si/iskalniki/porocila.asp?MapaId=284