Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 19. 02. 2013
1) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.
Bilančna vsota bank se je lani znižala za 3,1 mrd EUR, kar je enkrat več kot v letu 2011. Najpomembnejši razlog krčenja bilančne vsote je razdolževanje bank na mednarodnih grosističnih trgih, ki je lani doseglo 3,6 mrd EUR ali 10% BDP. Obnavljanje zapadlih obveznosti bank se je namreč močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do financiranja slovenskih bank.
K znižanju virov financiranja bank je prispevalo tudi znižanje vlog nebančnega sektorja, še zlasti vlog države, ki so v prvih letih krize delovale kot pomemben blažilec izpada zunanjih virov. V prvem četrtletju lani je nadomeščanje virov omogočalo cenovno ugodno triletno financiranje pri Evrosistemu, medtem ko v drugi polovici leta, zaradi zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države, ni bilo mogoče nadomestiti poplačila obveznosti do tujine z drugimi viri, kot z zniževanjem kreditne aktivnosti bank in zniževanjem naložb v vrednostne papirje.
Dolgotrajnost gospodarske krize, ki se odraža v nižjem tujem in domačem povpraševanju, pomembno vpliva na zniževanje kreditno sposobnega povpraševanja podjetij po posojilih. Naraščajoča brezposelnost v kombinaciji z negotovimi razmerami na nepremičninskem trgu omejuje tudi možnosti gospodinjstev za pridobivanje posojil. Tako znižano kreditno povpraševanje, kot manjša naklonjenost bank k tveganju, sta se odrazila v nadaljnjem močnem krčenju posojil nefinančnim podjetjem, v letu 2012 za dobro desetino, ter od sredine leta 2012 tudi v negativni dinamiki posojil gospodinjstvom.
Visoko dohodkovno tveganje v bankah, zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja kreditiranja, se je lani realiziralo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih stroških oslabitev in rezervacij. Ti so bili lani višji za 23% in so dosegli skoraj 1,5 mrd EUR. Izguba bank pred obdavčitvijo se je po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povzpela na 664 mio EUR.
Ob visokem deležu slabih terjatev, ki bremenijo bančne portfelje po več let, so banke v zadnjih mesecih leta pospešile njihovo odpisovanje.
Zaradi slabih obetov gospodarske rasti v tekočem letu se povečuje tveganje nadaljnjega poslabševanja kakovosti bančnih portfeljev in novih izgub v bančnem sistemu. Zato je potrebno ekonomske politike usmeriti v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, ki bi olajšala nujen proces finančnega prestrukturiranja podjetij in izboljšala pogoje financiranja bank.
2) Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o ponarejanju gotovine v letu 2012. Odkritih je bilo 2.362 kosov ponarejenih evrobankovcev v vrednosti 338.236,00 EUR. Največji del odkritih ponarejenih evrobankovcev v količinski strukturi v letu 2012 predstavljajo bankovci za 50, 500 in 20 EUR (deleži posameznih apoenov po vrstnem redu: 46%, 20% in 20%), pri kovancih pa je najpogosteje ponarejen kovanec za 2 EUR (55,9 %). Število odkritih ponaredkov evrogotovine v Sloveniji ostaja v okvirih dolgoletnih povprečij. Več informacij je v prilogi.
3) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.