Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 05.02.2013
1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2. Svet Banke Slovenije je sprejel spremembe Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. Po Sklepu morajo banke terjatve do dolžnikov razvrščati v pet bonitetnih skupin od A do E. S spremembo so podrobneje opredeljeni kriteriji za razvrščanje terjatev v skupino D in E, ki predstavljata skupini neplačnikov. Definicija neplačila je usklajena s CRD direktivo, ki se že uporablja za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje po naprednih pristopih.
3. Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, januar 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2012.
Gospodarski podatki na prehodu v leto 2013 kažejo na nadaljevanje pretežno neugodnih gibanj v največjih gospodarskih partnericah, kakor tudi v Sloveniji. Aktivnost v izvozno usmerjenih dejavnostih, ki so v tretjem četrtletju še uspele ohranjati dokaj solidno raven aktivnosti, je novembra močno upadla, kar lahko ob zaostrenih razmerah v dejavnostih, vezanih na domači trg, negativno vpliva na obete za rast v prvi polovici letošnjega leta. Stopnja registrirane brezposelnosti že od oktobra presega 12%. Razpoložljivost novih delovnih mest je izredno nizka. Zaradi težkih razmer v mednarodnem okolju in potrebnih strukturnih prilagoditev domačega gospodarstva izboljšanja gospodarskih razmer vsaj v prvem polletju ni moč pričakovati.
V drugi polovici lanskega leta se je inflacija prehodno poviševala, večinoma pod vplivom ukrepov za fiskalno konsolidacijo. V povprečju leta 2012 je dosegla 2,8%, kar je nekoliko več kot v območju evra, ob koncu leta pa je k 3,1-odstotni medletni inflaciji prispevek ukrepov gospodarske politike presegel 1,5 odstotne točke. Dodatno povišanje inflacije v začetku letošnjega leta bodo povzročili dvigi cen komunalnih storitev in električne energije. Precej nižja je bila lani osnovna inflacija, brez energentov, hrane, alkohola in tobaka, ki je v povprečju leta znašala 0,7%, in odraža močan upad domačega povpraševanja ter stroškov dela v večini dejavnosti. To nakazuje, da cenovna stabilnost zaenkrat ni ogrožena, čeprav visoki prispevki nekaterih netržnih dejavnikov vzbujajo skrb, saj lahko poslabšajo konkurenčnost gospodarstva. Da se prepreči povečevanje vhodnih stroškov za podjetja in neželeni učinki na inflacijska pričakovanja, so nujni učinkovito upravljanje gospodarskih javnih služb ter stroškovna učinkovitost in cenovna politika v skladu z regulativnim pokrivanjem stroškov.
Kljub neugodnim kratkoročnim trendom velja izpostaviti precejšnje prilagoditve, ki jih je opravilo slovensko gospodarstvo v zadnjih letih, ki v precejšnji meri odpravljajo makroekonomska neravnovesja, nastala v letih 2006–2008. Stroški dela na enoto proizvoda nakazujejo postopni trend zniževanja glede na povprečje evrskega območja, vedno večji presežek na tekočem računu pa omogoča zniževanje dolga do tujine, ki je močno porasel v letih pred krizo. Dodana vrednost v gradbeništvu, ki ga je kriza najbolj prizadela, je že dosegla delež v BDP, ki bi bil lahko skladen z dolgoročno vzdržno gospodarsko rastjo. Kljub temu, da so nekateri ukrepi močno prizadeli domačo porabo, je bil tudi na področju javnih financ opravljen napredek v smeri konsolidacije. K dolgoročni vzdržnosti javnih financ prispeva tudi sprejeta reforma pokojninskega sistema.
Za doseganje vzdržne rasti in odpravo makroekonomskih neravnovesij so potrebne nadaljnje prilagoditve, hkrati pa je potrebno preprečiti nastajanje novih neravnovesij. Pri tem posebno skrb vzbujata naraščanje brezposelnosti in finančne težave vedno večjega števila podjetij, kar se odraža tudi v naraščanju obsega nedonosnih terjatev v bančnem sistemu. Zato morajo biti nadaljnji ukrepi ekonomske politike naravnani tako, da povzročajo čim manj kratkoročno negativnih učinkov na rast in zaposlenost, obenem pa prispevajo k dolgoročno vzdržni gospodarski rasti in preprečujejo socialno ogroženost šibkejših kategorij prebivalstva. Banka Slovenije je že v letu 2011 predlagala ustrezno dopolnitev insolvenčne zakonodaje, med drugim glede pogojev začetka insolvenčnih postopkov, možnosti večine upnikov glede sprejemanja odločitev o prestrukturiranju insolventnih podjetij, hitre likvidacije neperspektivnih podjetij ter začasne ustavitve izvršilnih postopkov v času odločanja o prestrukturiranju podjetja.
Nujno je tudi nadaljevanje zniževanja stroškov dela v odnosu do produktivnosti, kar hkrati omogoča podjetjem, da postopoma izboljšujejo svojo finančno trdnost. Pri tem Banka Slovenije, skupaj z Združenjem bank Slovenije, išče možnosti za spodbujanje finančnega prestrukturiranja dobro delujočih, a prezadolženih podjetij, pri čemer sta ključna elementa vzpostavitev odgovornega lastništva in poslovno prestrukturiranje.