Odgovor na intervju z Alenko Žnidaršič Kranjc v Dnevniku

10/17/2016 / Press release

Osebne diskvalifikacije guvernerja Banke Slovenije, ki jih je v intervjuju v časniku Dnevnik (Objektiv, 8. 10. 2016) navedla dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, so skrajno žaljive in pod dopustno ravnijo javne komunikacije. Dejstvo, da je Alenka Žnidaršič Kranjc predsednica uprave in solastnica Prve Group, ki je bila imetnica podrejenih kapitalskih instrumentov saniranih bank, take ravni komunikacije nikakor ne opravičuje. 

Odgovarjamo na več trditev Žnidaršič Kranjčeve, ki niso skladne z dejstvi, in bi jih morala poznati, saj smo jih objavili že večkrat, lahko pa jih prebere na naši spletni strani.

Izjava Žnidaršič Kranjčeve "Najhujša agresija, ki si jo je guverner privoščil, pa je bila povezana z dokumenti, ki jih je hotela policija poleti dobiti od Banke Slovenije pri preiskavi suma zlorabe pooblastil, in tista, povezana z zapisniki ožjega kolegija guvernerja, ki jih je hotela dobiti parlamentarna preiskovalna komisija za bančno luknjo". Dejstva so naslednja: 

  • Policija je v okviru hišne preiskave v Banki Sloveniji (BS) 6. julija letos dobila vso dokumentacijo, ki jo je zahtevala oziroma hotela dobiti - in ta dokumentacija je v celoti še vedno pri policiji. BS je v preiskavi opozorila zgolj na način zasega podatkov s strani Policije, ki je bil opravljen neselektivno (vzeli so tudi dokumente ter podatke v pisni in elektronski obliki, ki se ne nanašajo na predmet preiskave) in na način, da je bila kršena zaupnost dokumentov ECB oziroma pravila varovanja zaupnosti sistema ESCB. BS je sicer Policiji že v predkazenskem postopku posredovala več kot sto dokumentov (natančnega števila ni možno dati, saj so bili osebam, ki so pripravile dokumente za predajo, v hišni preiskavi odvzeti računalniki in jih še vedno nimajo), dodatno pisno in ustno odgovorila na vsa prejeta vprašanja, nikoli ni odklonila odgovorov ali predaje dokumentov ter sama ponudila možnost sestankov z ostalimi zaposlenimi v BS, katerih specifično znanje bi lahko pripomoglo k razumevanju zadeve (na to se Policija ni odzvala). 
  • Tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki preučuje zadnjo sanacijo bank, ima vso dokumentacijo BS, ki jo je hotela dobiti (okrog 33.000 strani)– od 19. julija letos ima tudi zapisnike sej ožjega kolegija guvernerja (OKG). Ker pa so se v okviru postopka izročitve zapisnikov OKG odprle določene pravne dileme in nejasnosti, je guverner po posvetovanju s pravnimi strokovnjaki sprejel odločitev o uporabi pravnih sredstev, ki bodo omogočila razjasnitev odprtih pravnih vprašanj. Odgovornost in obveznost (kateregakoli) guvernerja je , da dosledno zagotavlja zakonito delovanje BS - skladno tako z nacionalnim pravnim redom kot tudi z evropskim, katerega del je, po referendumski odločitvi o vstopu v EU in EMU, tudi Republika Slovenija. 

Obtožba Žnidaršič Kranjčeve, da "Guverner reagira zelo napadalno tudi pri drugih stvareh, ne le na Boletovo študijo. Zelo napadalno reagira, če kdorkoli reče, da so bile banke prekapitalizirane". Guverner je na novinarsko prošnjo da komentira Boletovo študijo, povedal (magnetogram Radio SLO, 29. 9. 2016): "Težko komentiram nekaj, kar ne vem, kar verjetno ne veste tudi vi, ampak je očitno stvar, da govoriti na prazno o stvareh, za katere domnevamo, da obstajajo, se mi zdi, da bi bilo v tem trenutku pa res neprimerno". Tudi Alenka Žnidaršič Kranjc v intervjuju v Dnevniku ni odgovorila na izrecno vprašanje, ali je videla "študijo Veljka Boleta, ki razkriva predrago sanacijo bank". V Odmevih, 24. 9. 2016, je povedala, da je ni videla oziroma je izjavila (magnetogram): "Nisem. Danes sem poskušala tudi izvedeti podrobnosti za to, da se pripravim za današnji nastop, vendar sem dobila pojasnilo, da saj vemo kako je s študijami in predstavitvami, dr. Boleta je že težko razumet.".

Glede ponavljanja navedb o prekapitaliziranosti bank pa napotujemo na eno novejših študij IMF in ECB. Javno dostopna študija Benefits and costs of Bank Capital iz marca 2016 potrjuje, da znaša optimalna kapitalska ustreznost bank od 15 do 23 odstotkov; takšen kapital bi bankam omogočil absorpcijo izgub pri zadnjih krizah. Znotraj tega razpona so tudi sanirane slovenske banke.

PDF: Odgovor na intervju dr. Alenke Žnidaršič Kranjc (Objektiv, Dnevnik, 8. 10. 2016)