Sporočilo za javnost z 265. seje Sveta Banke Slovenije z dne 10.03.2003

03/11/2003 / Press release

Svet Banke Slovenije je na svoji 265. redni seji 10.03.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

1. Znižal je obrestno mero za začasni odkup evrov s 4,5% na 4,0%.

Zaradi tega Svet Banke Slovenije spreminja še druge obrestne mere:

za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise z 8,25% na 7,5%;
za 270-dnevne tolarske blagajniške zapise z 9,5% na 8,75%;
za lombardno posojilo z 10,5% na 9,75%;
za začasni odkup blagajniških zapisov v tujem denarju z 9,0% na 8,25%.

Nove obrestne mere veljajo od vključno 12. marca 2003.

Prilagoditev obrestnih mer temelji na oceni Banke Slovenije o vzdržnem zniževanju inflacije. Pri tem je posebej pomembno gibanje cen proizvajalcev, katerih rast se je iz medletne ravni okoli 6% s konca prvega četrtletja 2002 vse leto stalno zmanjševala in februarja 2003 padla pod 3% na medletni ravni. Te cene odražajo samo vpliv uvoznih komponent cen na notranjo inflacijo. Hkrati ostaja končno trošenje vseskozi umirjeno.

Banka Slovenije s takim ukrepanjem nadaljuje vodenje začrtane denarne politike. Način delovanja denarne politike je podrobno predstavljen v dokumentih "Usmeritve denarne politike Banke Slovenije" iz novembra 2001, ter "Uresničevanje kratkoročnih usmeritev denarne politike Banke Slovenije" iz maja in novembra 2002. Denarna politika tako ostaja naravnana na postopno zniževanje inflacije. (Glejte stran Usmeritve denarne politike BS)

2. Seznanil se je z informacijo o možnih referenčnih obveznicah, ki bi predstavljale podlago za spremljanje izpolnjevanja Maastrichtskega kriterija za dolgoročne nominalne obrestne mere. Ta informacija je nastala kot odgovor na zaprosilo Evropske centralne banke. Obveznica, ki najbolj ustreza po vseh kriterijih izbora in jo Banka Slovenije in Ministrstvo za finance Evropski centralni banki predlagata za referenčno, je RS 44 (izdana je v SIT, z nominalno obrestno mero in ima preostalo ročnost do dospetja blizu 10 let). Seveda se obe instituciji tudi zavedata pomanjkljivosti (majhen obseg izdaje, edina tovrstna obveznica doslej, ni transakcij na sekundarnem trgu), ki jih bo potrebno na tem področju v prihodnje odpraviti.

3. Sprejel je poročilo pristojne komisije BS o ponaredkih domače gotovine v letu 2002.

V letu 2002 je bilo ugotovljenih 520 kosov ponarejenih tolarjev, v letu 2001 pa 789. Vrednost ponarejenih tolarjev v letu 2002 znaša 0,0214 ‰ gotovine v obtoku. Večji del ponaredkov, tako v količinski kot vrednostni strukturi, predstavljajo največji trije apoeni (10.000, 5.000 in 1.000 SIT). Najpogosteje se pojavljajo ponaredki, izdelani s pomočjo računalniške tehnologije (skener, računalnik, tiskalnik) ali pa barvne fotokopije. Za obe vrsti ponaredkov je značilno, da sta sorazmerno slabe kakovosti, večinoma pa so bili ugotovljeni v bankah in menjalnicah, trgovskih organizacijah, bencinskih servisih in gostinskih lokalih v večjih mestih v državi. Ponarejanje tolarskih bankovcev v Sloveniji zaenkrat ne predstavlja večjega problema (6,8 kosov ponaredkov na milijon bankovcev v obtoku v letu 2001 oz. 4,3 kosov ponaredkov v letu 2002).