Sporočilo za javnost - Osnovni plačilni račun
Od 18. 9. 2016 se uporablja novela Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS-E), ki v slovensko zakonodajo prenaša Direktivo 2014/92/EU o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (Direktiva). Direktiva in ZPlaSS-E med drugim uvajata ukrepe, ki (načeloma) vsem potrošnikom, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji, v Sloveniji omogočajo odprtje osnovnega plačilnega računa kot oblike transakcijskega računa pri kreditni instituciji (banki ali hranilnici; v nadaljevanju banka). Osnovni plačilni račun so tako od 18. 9. 2016 dalje dolžne zagotavljati vse banke s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tudi sicer vodijo transakcijske račune potrošnikov. Banke lahko zavrnejo prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa le v nekaterih izjemnih primerih, kot npr., če potrošnik že ima odprt transakcijski račun pri banki v Republiki Sloveniji.
Namen Direktive in ZPlaSS-E je v tem delu zagotoviti finančno vključenost tistim potrošnikom, ki danes ne morejo odpreti plačilnega računa, npr. zaradi (ne)rezidentstva in/ali (slabega) finančnega položaja. Z vidika rezidentstva je potrebno zagotoviti, da potrošniki pri odprtju plačilnega računa niso diskriminirani na podlagi državljanstva ali prebivališča. Z vidika finančnega položaja potrošnika pa je namen Direktive in ZPlaSS-E, da se potrošnikom zagotovi dostop do plačilnega računa ne glede na njihove finančne okoliščine, kot so zaposlitveni status, raven dohodka, pretekli krediti ali osebni stečaj.
Ureditev osnovnega plačilnega računa v ZPlaSS-E dopolnjuje Sklep Banke Slovenije o značilnostih osnovnega plačilnega računa in načinu izračuna višine primernega nadomestila za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa (Sklep). Ta določa najvišje število transakcij za izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev in izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, za katere bo lahko banka zaračunavala le primerno mesečno nadomestilo, na skupno osem na mesec.
Sklep določa tudi način izračuna višine primernega nadomestila za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa in nadomestila v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti iz okvirne pogodbe za dostop do osnovnega plačilnega računa. Primerno nadomestilo je različno določeno za dve kategoriji uporabnikov osnovnega plačilnega računa, in sicer: za finančno najbolj ranljive, tj. upravičence do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka, ter za vse ostale potrošnike. Finančni položaj potrošnika (npr. nizki dohodki) namreč lahko v veliki meri vpliva na njegovo sposobnost, da pri banki odpre transakcijski račun in plačuje nadomestila, povezana z odprtjem in vodenjem plačilnega računa, kar lahko vodi v finančno izključenost. Primerno nadomestilo za finančno ranljive potrošnike je lahko največ 0,80% osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke (danes 2,31 evra), oziroma za vse ostale potrošnike mesečno največ 1,60% osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke (danes 4,62 evra).
Banka Slovenije bo vpliv ZPlaSS-E in Sklepa na finančno vključenost aktivno spremljala. Kot določeno s Sklepom bo letno preverjala, ali je zaradi sprememb kriterijev, upoštevajoč katere je bilo določeno primerno nadomestilo, potrebna sprememba načina izračuna oziroma višine primernega nadomestila. Poleg navedenega je Banka Slovenije na podlagi ZPlaSS-E tudi pristojna za nadzor nad bankami v zvezi z zagotavljanjem dostopa do osnovnih plačilnih računov.