Pojasnilo razlike med ocenama kapitalskega primanjkljaja (pristopa top-down in bottom up) - Odziv na članek v Dnevniku
V članku Ustavno sodišče o izbrisanih podrejenih obveznicah, vrednih 600 milijonov evrov (Dnevnik, 16. 9. 2016) je bila ponovno problematizirana razlika med ocenama kapitalskega primanjkljaja, ki sta ju v okviru skrbnega pregleda bank v letu 2013 izdelali družbi Roland Berger in Oliver Wyman, in sta znašali 3,2 oziroma 4,7 milijarde evrov.
Banka Slovenije je vzroke za razliko v medijih pojasnila že večkrat, nenazadnje so podrobno pojasnjeni v posebnem poglavju v dokumentu Celovito poročilo o skrbnem pregledu bančnega sistema (str. 104-108), ki je na spletni strani BS (med Publikacijami in v rubriki Nadzor) v angleškem jeziku na voljo že več kot dve in pol leti, v slovenskem pa od nekoliko kasneje. Ker se razlika v medijih stalno problematizira, hkrati pa se ne navaja pojasnil Banke Slovenije – še več, Banki Slovenije se stalno očita prikrivanje podatkov, ponavljamo ključne razloge za razliko.
Razlika med omenjenima ocenama kapitalskega primanjkljaja izhaja iz različnega nabora podatkov in različne uporabljene metodologije. Stresni testi izvajani po »top-down« pristopu (Roland Berger) so manj natančni, saj se delajo na bolj agregiranih podatkih, ki jih sporočajo banke same. »Bottom-up« pristop (Oliver Wyman) pa se dela na bolj podrobnih podatkih za vsako konkretno banko, v pregled je vključen širši obseg aktive banke in je bolj prilagojen tveganjem lastnim posamezni banki. Običajna mednarodna praksa je, da se stresni testi, ki so podlaga za oceno dodatno potrebnega kapitala, izvajajo po "bottom up" pristopu - to velja tako za skrbni pregled izveden s strani ECB, metodologijo stresnih testov EBE, interno izvajane stresne teste v Banki Slovenije.
Odstopanja med rezultati "bottom up" in rezultati "top down" stresnih testov so logična in pričakovana, zaradi različnih virov podatkov in metodoloških specifik pa cilj oziroma namen nikakor ni, da so rezultati med obema pristopoma usklajeni. Nujno pa je, da se da razlike utemeljiti, kar sta pri izvedenih testih 2013 morala storiti tudi izvajalca.
V omenjenem poročilu je tako pojasnjeno: "Morebitna odstopanja zaradi napak v izračunu je bilo moč na obeh straneh izločiti na podlagi poskusa, v katerem so bili zamenjani ključni parametri modelov »top-down« in »bottom-up«, da bi se preveril izračun izvajalca »bottom-up« stresnih testov. Iz tega sledi, da temeljni vzrok za odstopanja izhaja iz različnih podatkov in metodoloških pristopov, ki jih je uporabil izvajalec »top-down« oziroma »bottom-up« stresnih testov." In v nadaljevanju: "Pričakovane izgube so glavni razlog za odstopanja med obravnavanima vrstama rezultatov. Po osnovnem scenariju so »bottom-up« projekcije izgub za 16,7 % večje od tistih, ki jih je predložil izvajalec »top-down« stresnih testov, medtem ko je razlika v absorpcijski sposobnosti zanemarljiva (–1,0 %). Po neugodnem scenariju te razlike znašajo 20,4 % oziroma 4,9 %. Kombinirani učinek pričakovanih izgub in absorpcijske sposobnosti povzroči odstopanje pri skupnem primanjkljaju kapitala v višini 1.320 mio EUR po osnovnem in 1.498 mio EUR po neugodnem scenariju." Podrobna pojasnila postavk so v omenjenem dokumentu.
Banka Slovenije pri uresničevanju svojih nalog deluje in je delovala z največjo mero skrbnosti in strokovnosti.
Dodatna gradiva: