Article by Deputy Governor Primož Dolenc in Manager magazine

Objavljeno: Manager, 24. december 2021

Na pragu "nove normalnosti"?

Ko sem dobil prijazno povabilo Financ, da prispevam k letošnji božični izdaji publikacije, sem najprej pomislil, da se bo ponovno vse vrtelo okoli besede, ki nas spremlja že skoraj polno drugo leto: koronavirusa in z njim povezanih posledic. Ko sem pripravo prispevka dokončal, se je izkazalo, da to sicer drži, vendar za razliko od preteklega leta to besedo spremlja tudi precej več optimizma. In ravno optimizem je tisto pravo razpoloženje, ki naj bi zaznamovalo zaključujoče se leto in nas v prihajajočem letu pospremilo novim izzivom nasproti.

Zaključuje se torej leto, ki je bilo podobno kot lansko leto v pretežni meri zaznamovano z aktualnimi epidemiološkimi razmerami. Vendar, če se ob zaključku letošnjega leta uzremo v prihodnost, lahko sklenemo, da nas tokrat spremlja precej manjša negotovost kot lansko leto ob tem času. Ne glede na pojave vedno novih sevov virusa, ki sicer ohranjajo določeno mero negotovosti, je dejstvo, da je zdravstvo na tem področju naredilo ogromen korak naprej, in sicer tako v obliki cepiv, kakor tudi najnovejših zdravil. To je v zdajšnjih razmerah ključni dejavnik manjše verjetnosti potrebe po ponovnem obsežnejšem omejevanju javnega življenja, s tem pa tudi gospodarskega okrevanja. Tako imamo lahko danes večjo mero zaupanja v to, da bodo prihodnje obdobje vsaj v gospodarskem smislu manj zaznamovale otežene zdravstvene razmere, zato se lahko ponovno posvečamo izzivom, dilemam, predvsem pa priložnostim, ki jih prinaša prihodnost.

Če se vendarle ozremo na iztekajoče se leto ali dve, lahko sklenemo, da smo prvi šok zaradi pandemije kot ekonomija precej dobro prešli. Lansko leto je bilo obdobje, ko smo praktično vsi iskali rešitve in prilagoditve za nastalo situacijo, nosilci ekonomskih politik pa smo se spopadali z izzivom, ki nam je bil tuj: kako naj se odzovemo na zaostrene gospodarske razmere, da ne rečem resno krizo, ki ne izhaja iz realnega gospodarstva, kjer vzrok niso neskladja na finančnih trgih ali kar niso povzročili ekonomski subjekti z neodgovornim ravnanjem, ampak iz eksogeno povzročene zdravstvene krize s širšimi posledicami. Šlo je skratka za precej nepoznano področje, kjer se nismo mogli nasloniti na resne pretekle prakse ali izkušnje. Vendar se je hitro oblikovalo splošno soglasje, da morajo biti ukrepi nosilcev ekonomskih politik jasni, hitri, odločni in predvsem usklajeni, sicer težko upamo na njihovo učinkovitost. In ti ukrepi morajo biti široko zasnovani in koordinirani, ne zgolj nacionalno, ampak nadnacionalno, hkrati pa moramo morda preseči določene dogme iz preteklosti, ki bi omejevale odločnejše ukrepanje. S tem mislim na to, da se fiskalni ukrepi niso omejevali z relativno rigidnimi omejitvami, ki za fiskalno politiko veljajo za države članice evro območja, denarna politika se ni omejevala s standardnimi ukrepi in instrumenti in podobno.

Čeprav ekonomisti za bolj trdno oporo pri svojih ocenah radi posegamo po čim daljših časovnih serijah podatkov, pa vseeno lahko na podlagi trenutnih dejstev ocenimo, da glede na prve napovedi posledice krize ne bodo tako drastične, pa tudi trajanje okrevanja je bilo oz. bo bistveno krajše, kot je sprva kazalo. Seveda so naše prve ocene učinkov in trajanja temeljile na predpostavkah odsotnosti spodbujevalnih ukrepov ekonomskih politik in počasnemu prilagajanju ekonomskim subjektom novim razmeram. Dejansko pa je v tem obdobju prišlo do pozitivnega učinka obojega: kot že omenjeno, so se vse ekonomske politike odzvale odločno, hitro in usklajeno, pa se je ponovno pokazalo, da smo ljudje prilagodljiva bitja: tako prebivalstvo kot gospodarstvo so se na nove razmere v času trajanja pandemije precej dobro prilagodili. Na dan so prišle rešitve, na katere pred nekaj leti nismo niti pomislili.

Slovenija pri tem ni nobena izjema. Če se ozremo na konkretne podatke, lahko ugotovimo, da se tudi pri nas ugodna gibanja nadaljujejo. Tako kažejo podatki o gibanju bruto domačega proizvoda v Sloveniji, o razmerah na trgu dela ipd. Če nanizam samo dve spodbudni dejstvi: (i) v tretjem četrtletju letošnjega leta je bila rast bruto domačega proizvoda visoka, kar petodstotna, in (ii) gospodarska aktivnost pa je že presegla predkrizno raven. Pred poletjem smo v naših makroekonomskih projekcijah napovedali, da bo gospodarska rast letos znašala 5,2 odstotka. Vendar razvoj dogodkov od tedaj dalje kaže, da bo ta v letošnjem letu še višja, skoraj 7-odstotna, ugodne pa so napovedi tudi za prihodnja leta. Tako lahko sklenemo, da kljub izrednemu odklonu od trajektorije gibanja bruto domačega proizvoda obstaja velika verjetnost, da se bomo na začrtano pot iz leta 2019 vrnili v relativno kratkem obdobju.

Slika 1: Raven realnega BDP v napovednem obdobju

Vir: SURS, preračuni Banke Slovenije.

Poleg koronavirusa se v ospredje naše pozornosti v zadnjem obdobju pojavlja inflacija. Zadnji podatki namreč kažejo, da se je inflacija v Sloveniji približala petim odstotkom; podrobnejši vpogled v njeno strukturo pokaže, da so cene energentov k inflaciji prispevale več kot polovico učinka. Cene energentov so se namreč v začetnih mesecih pandemije izjemno znižale: cena nafte Brent je v dobrem letu upadla za več kot 50 % pod 40 EUD za sodček. To je vodilo v deflacijo tekom večine lanskega leta, letos pa so se povprečne cene vrnile na povprečno raven iz leta 2019, v zadnjem delu letošnjega leta pa so bile celo bistveno nad to ravnjo. Zato je »statistični/tehnični« učinek na povišano inflacijo razumljiv. V tem smislu je trenutni porast inflacije kratkoročne narave in lahko ob stabilizaciji razmer na trgu energentov pričakujemo, da bo inflacija pri višjih ravneh sicer še vztrajala nekaj naslednjih mesecev, vendar bi se morala tekom naslednjega leta vrniti na občutno nižje ravni. Seveda pa se pri tem pojavljajo določena tveganja dolgoročnejše narave, kot so nadaljevanje zaostrenih razmer v globalnih dobavnih verigah, potencialni prenos trenutno zvišanih ravni cen v dolgoročnejša inflacijska pričakovanja gospodinjstev, podjetij in finančnih trgov ter razmere na trgu dela, vpliv na domače cenovne dejavnike bo imela tudi naravnanost fiskalne politike. Centralne banke zato še posebej pozorno spremljamo vsa ta tveganja in bomo – če se bodo začela udejanjati – uporabili vse instrumente, ki jih imamo na voljo, da preprečimo dolgoročnejše odklone v inflaciji oz. ohranimo stabilnost na področju cen.

Ob tem pa tudi ekonomisti podobno kot v zdravstvu, kjer opozarjajo, da aktualna epidemija zastira pogled na druge aktualne izzive v zdravstvu, vse glasneje v ospredje ponovno potiskamo strukturne izzive gospodarstva, ki ostajajo nerešeni oz. se še poglabljajo.

Med njimi je nedvomno trg dela. V zadnjo krizo je Slovenija vstopila z relativno ugodnim stanjem na trgu dela, kar se tiče števila brezposelnih in delovno aktivnih. Celo več: še do konca leta 2019 je bilo za Slovenijo značilno izrazito pomanjkanje delovne sile, kar so morala naša podjetja reševati z zaposlovanjem tujcev (takrat je bilo od desetih novo zaposlenih približno sedem tujcev). V času prvega in drugega vala pandemije je sicer število brezposelnih nekoliko poraslo, ampak v letošnjem letu iz vrha pri 90 tisočih spremljamo izrazit upad na trenutnih 65 tisoč. Kako bo v prihodnjem obdobju? Kot kažejo podatki, pomanjkanje delavcev preti že skoraj polovici podjetij iz gradbenega sektorja, eni tretjini podjetij iz predelovalnih dejavnosti in eni petini podjetij iz storitvenih dejavnosti (brez trgovine). Tako bo delovna sila omejitveni dejavnik tudi v bližnji prihodnosti, kar bi lahko imelo za posledico dodatne plačne pritiske. Ne moremo namreč niti mimo dejstva, da je trenutno število zaposlenih v Sloveniji zgodovinsko visoko.

Slika 2: Zaposlenost in anketna brezposelnost

Vir: SURS, preračuni Banke Slovenije.

Drugi trend, ki ga spremljamo v zadnjih mesecih, pa so izraziti pritiski na nepremičninskem trgu, posebej trgu stanovanjskih nepremičnin. V Sloveniji so cene nepremičnin v porastu že nekaj let (trg je dno dosegel v letih 2014 in 2015, po vrhuncu ekonomsko-finančne krize). V Banki Slovenije te razmere spremljamo preko različnih kazalnikov in zadnji podatki kažejo, da se po večini izmed teh že približujemo, če nismo celo presegli mejo relativne precenjenosti. Prikazana slika velja sicer za Slovenijo kot celoto, pri čemer je jasno, da so pritiski najmočnejši v večjih mestih in na obali. Takšnim razmeram, ki v Sloveniji niso unikatne, saj lahko podobna gibanja opazujemo tudi v drugih državah Evropske unije, botruje več dejavnikov. Tradicionalno v Sloveniji cene na trgu nepremičnin poganjajo omejitveni dejavniki na ponudbeni strani, saj je ponudba primernih zazidalnih površin in stanovanj na želenih lokacijah iz različnih razlogov precej omejena. To bodo morda nekoliko omilile gradnje, ki bodo sledile povečanemu številu izdanih gradbenih dovoljenj v zadnjih mesecih, vendar bo prišel učinek z zamikom. So pa tudi dejavniki na strani povpraševanja. V zadnjih letih, posebej pa v zadnjih mesecih, ko so kljub pandemiji razmere na trgu dela ob vseh ukrepih ekonomskih politik ostale razmeroma ugodne, hkrati pa je bilo zaradi omejitvenih ukrepov trošenje omejeno, se je obseg vlog gospodinjstev znatno povečal. Ob nizkih depozitnih obrestnih merah in pomanjkanju večini »sprejemljivih« investicijskih priložnosti, marsikdo poseže po nam znani alternativi: nakupu stanovanja kot investiciji. Čeprav netradicionalno, pa vendarle – podobno zadnje čase razmišljajo tudi določena podjetja. Če temu dodamo še pospešeno trženje stanovanjskih posojil s strani bančnega sektorja, kjer se je kreditiranje v zadnjih mesecih tudi pospešilo, je rezultat pričakovan.

Leto 2022 bo torej v določenem smislu torej prelomno: počasi, vendar zanesljivo se med nami oblikuje »nova normalnost«. Vse pogostejše je namreč spoznanje, da svet ne bo več takšen, kot je bil pred epidemijo. Vsaj glede na makroekonomsko stanje in napovedi lahko sicer rečemo, da se z več vidikov vračamo na ustaljene tirnice, po drugi strani pa je dejstvo,  da bodo določene navade in ustaljene poslovne prakse v bodoče drugačne. In prav v njih lahko najdemo nove ideje in možnosti razvoja, tako v zasebnem kot poslovnem življenju.