Keynote speech by Tina Žumer, Deputy Governor of Banka Slovenije, at the Banking Conference

Vpliv ruske agresije na normalizacijo denarne politike

Spoštovane dame in gospodje, dragi govorci in organizatorji tega dogodka, dragi gostje,

v zadnjih dveh letih je bilo gospodarsko in finančno dogajanje posebej intenzivno. Letošnje leto pa je že kmalu po začetku zaznamoval ruski napad na Ukrajino, ki se je razvil v uničujočo vojno in nov šok za naša gospodarstva, še preden je boj s pandemijo zares končan.

Omejitve na strani ponudbe so se še dodatno povečale, potem ko smo konec lanskega leta zaznali prve znake njihovega popuščanja. Prav tako so se dodatno povišale cene energentov in ostalih surovin. Gre za tipičen primer šoka, ki zvišuje inflacijo in upočasnjuje gospodarsko rast.

To je za denarno politiko poseben izziv. Ob zviševanju inflacije smo na ravni ECB prve odločitve glede pričetka normalizacije denarne politike sprejeli konec lanskega leta. Sedaj prehajamo na nove korake, kot bom skupaj z gospodarskimi okoliščinami pojasnila v nadaljevanju.

Normalizacija denarne politike in spremenjene makroekonomske razmere imata neposreden in posreden vpliv na bančni sistem, o katerem bom spregovorila v drugem delu govora.

***

Evrsko gospodarstvo je po nenadni in globoki recesiji zaradi pandemije COVID-19 okrevalo hitreje od naših pričakovanj in hitreje kot v preteklih krizah. Aktivnost evrskega gospodarstva je bila v prvem letošnjem četrtletju od predpandemične ravni višja za 0,5 %, slovenskega pa že za več kot 7 %.

Hiter in usklajen odziv denarne, fiskalne in drugih politik je bil - poleg napredka pri cepljenju - ključnega pomena za hitro okrevanje. Pomembno ste prispevale tudi banke, ki ste v pandemsko krizo vstopile bistveno bolj odporne kot v globalno finančno krizo.

Hitro in simultano okrevanje povpraševanja po svetu pa je – poleg omejitev na strani ponudbe - privedlo do globalnih motenj v dobavnih verigah in višje inflacije. Rast cen v teh razmerah - in po njihovi skromni rasti oziroma upadanju v letu 2020 - ni bila nepričakovana, je pa izrazitejša in vztrajnejša, kot smo pričakovali.

Vojna in sankcije proti Rusiji so inflacijo dodatno zvišale. Meseca maja je v evrskem območju in Sloveniji presegala 8 %, v prihodnjih nekaj mesecih pa bi lahko bila še višja.

Inflacija postaja vse širše osnovana. Za Slovenijo širjenje inflacijskih pritiskov dobro ponazarja dejstvo, da se je delež dobrin v potrošni košarici z več kot 5-odstotno rastjo cen povečal z okoli 20 % jeseni lani na dobrih 60 % aprila.

Kljub višjim življenjskim stroškom in uničujoči vojni pred vrati EU se gospodarska rast v evrskem območju in pri nas nadaljuje, čeprav počasneje, kot bi se sicer. Pričakovanja podjetij in potrošnikov za prihodnje mesece so manj vzpodbudna. Upada BDP v evrskem območju v prihodnjih četrtletij ne moremo povsem izključiti, vendar je zaenkrat več argumentov na strani nadaljevanja gospodarske rasti, kar je osnovni scenarij naših junijskih napovedi.

Vpliv vojne na BDP in inflacijo se že odraža v svežih, junijskih napovedi za evrsko območje in Slovenijo. Rast BDP v evrskem območju je bila za letos – glede na napovedi iz marca - revidirana navzdol za skoraj eno odstotno točko, napoved inflacije pa se je zvišala za malo manj kot dve odstotni točki. Večji del revizij napovedi je prav posledica vojne in z njo povezanih sankcij.

Za Slovenijo smo v včeraj objavljenih napovedih Banke Slovenije prav tako spremenili obete za gospodarsko rast. Ta je sicer za letošnje leto bila popravljena navzgor na 5.8 %, vendar izključno zaradi močnega prenosa aktivnosti iz prejšnjega leta, medtem ko poslabšani obeti znižujejo tekočo gospodarsko rast, in sicer za okoli dve odstotni točki v tem letu. Hkrati smo – predvsem zaradi višjih cen energentov in hrane – občutno povišali napoved inflacije za letos, in sicer na 9 %.

***

Z dolgoročnejše perspektive letošnja upočasnitev gospodarske rasti tudi v primeru odsotnosti zunanjih šokov ne bi smela biti večje presenečenje. Če glede na neobičajno hitro okrevanje po pandemiji odmislimo to zunanjo prekinitev gospodarske rasti, ki v evrskem območju traja od leta 2013, faza vzpona traja dlje od zgodovinskega povprečja v regiji, ki znaša manj kot 8 let.

Na visok položaj evrskega gospodarstva v poslovnem ciklu kažejo rekordno visoko število zaposlenih, najnižja stopnja brezposelnosti in visoka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. V evrskem območju in Sloveniji se soočamo z visoko inflacijo ter visokim vrednotenjem in nadaljnjo rastjo nepremičnin. Predvsem pri nas jo letos dodatno podpira tudi hitra rast stanovanjskega kreditiranja.

Hkrati pa je naša denarna politika - po dolgotrajnem obdobju deflacijskih pritiskov in pandemskem šoku - še vedno izjemno spodbujevalna, kar je edinstvena situacija.

Situacija je še toliko bolj zahtevna, ker se v evrskem območju hkrati soočamo s povečano finančno ranljivostjo zaradi visoke zadolženosti nekaterih držav in podjetij, precenjenosti nepremičnin in nakopičenih tveganji v nebančnih finančnih institucijah.

Kako je do tega prišlo, lažje razumemo, če situacijo umestimo v še daljši časovni horizont. Kot je maja na konferenci ob 30. obletnici Banke Slovenije izpostavil Claudio Borio, smo bili v zadnjih desetletjih priča dvema megatrendoma, ki sta prispevala h kopičenju finančnih ranljivosti. Prvi je globalizacija, ki je delovala dezinflacijsko in prispevala k ohlapnejši denarni politiki. Drugi je finančna liberalizacija. Oboje je prispevalo k temu, da so finančni razcveti in korekcije cen navzdol pogostejši kot pred desetletji.   

Takšni megatrendi pa prinašajo spremembe, pod vplivom katerih bi se lahko inflacija tudi po umiritvi ponudbenih šokov ustalila na (malo) višji ravni kot pred pandemijo. Nekateri dezinflacijski dejavniki, kot je liberalizacija svetovne trgovine, bodo izgubili moč. Hkrati se krepijo nekateri strukturni inflacijski dejavniki, in sicer zeleni prehod ter krepitev strateške avtonomije EU in odpornosti oskrbovalnih verig. Še vedno bodo prisotne tudi nekatere deflacijske sile, kot je digitalizacija. Vprašanje pa je, ali bodo te lahko premagale inflacijske pritiske in preprečile prehod v režim višje ali bolj volatilne inflacije kot pred pandemijo.

***

Naj sedaj preidem na denarno politiko.

Glede na visoko inflacijo, ki postaja vse širše osnovana, in ki delno že prehaja v inflacijska pričakovanja ter v nekoliko višjo rast plač, je prioriteta denarne politike jasna. Na ponudbene šoke, prav tako ne na cene energentov, sicer ne moremo vplivati. Naša naloga pa je, da s kredibilnim in pravočasnim  ukrepanjem utrdimo zaupanje v srednjeročno stabilnost cen in preprečimo razsidranje inflacijskih pričakovanj.

To zahteva nadaljevanje normalizacije denarne politike, ki smo jo začeli lani decembra:

• Lani smo v Evrosistemu pričeli zmanjševati neto nakupe vrednostnih papirjev. Konec marca smo zaključili z neto nakupi v okviru izrednega programa PEPP.
• Z julijem bomo zaključili neto nakupe v okviru programa APP. Zapadle glavnice bomo še naprej v celoti reinvestirali.
• Julija nameravamo prvič po enajstih letih zvišati naše ključne obrestne mere, in sicer za 25 bazičnih točk. Septembra pričakujemo nadaljnje zvišanje, ki bo – odvisno od podatkov in novih napovedi - lahko tudi večje.
• Glede na trenutne obete tudi po septembru pričakujemo postopno, vendar zaporedno dvigovanje ključnih obrestih mer. Ob tem bomo zagotovili, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri 2%.

***

Vpliv normalizacije denarne politike na banke bo večplasten.  

V daljšem obdobju izjemno nizkih obrestnih mer so se obrestne marže bank močno znižale, dvig centralno bančnih obrestnih mer pa odpira možnost, da se delno obnovijo.

Normalizacija obrestnih mer lahko bankam koristi predvsem na kratek rok, dokler ne bodo zvišanju aktivnih obrestnih mer sledile še pasivne obrestne mere. Koristi bank od višjih centralno-bančnih obrestnih mer bodo omejene tudi, ker je v zadnjih letih prišlo do močnega porasta fiksnega obrestovanja pri posojilih. Marca je bilo v stanju vseh posojil nefinančnim družbam in gospodinjstvom takšnih posojil približno 40%, v stanju stanovanjskih posojil pa polovica.

Poleg tega bodo višja negotovosti, nižja gospodarska rast in zvišanje obrestnih mer verjetno pripevali k umirjanju bančnega kreditiranja. Visoka inflacija in makroekonomska tveganja lahko poslabšajo kakovost bančnega portfelja in ustvarijo pritisk na oslabitev vrednosti terjatev in oblikovanje rezervacij in na druge stroške bank.

Kljub nekaj olajšanja, ki jih za banke prinaša normalizacija obrestnih mer, torej razmere v bančnem sistemu ne bodo enostavne. 

V večini slovenskih bank ohranjate razmeroma visoko likvidnost. Kapital imate nad regulatornimi zahtevami in smernicami, vendar so presežki nižji kot v povprečju sistemsko pomembnih bank v evrskem območju. Med bankami pa so tudi precejšnje razlike. Nekaj najbolj izpostavljenih bi v primeru uveljavitve zakona o švicarskih frankih potrebovalo kapitalske okrepitve.

Banke ste izpostavljene tudi tveganju nadaljnjega zniževanja cen vrednostnih papirjev, na srednji rok pa tudi tveganju korekcije cen nepremičnin. Ker so te že vidno precenjene, rast kreditov in cen nepremičnin pa še naprej hitro narašča, z letom 2023 uvajamo sektorska kapitalska blažilnika sistemskih tveganj.  

Slovenski finančni sistem ni pomembneje neposredno izpostavljen do Rusije in Ukrajine.  Vendar pa so precej negotove posledice, ki bodo posredno in z zamikom vplivale na gospodarstva, komitente bank in posledično banke.

Če se ozremo dlje in širše, slovenske banke delite izzive večine drugih evropski bank, povezane z mednarodno konkurenčnostjo in vzdržnostjo poslovnih modelov.

• V zadnjem obdobju ste nizke obrestne prihodke delno nadomeščale z višjimi neobrestnimi prihodki, predvsem opravninami, kjer precej odstopate navzgor in se uvrščate v najvišjo četrtino držav EU.
• Lani ste bile pri evropskem vrhu tudi po donosnosti kapitala, vendar predvsem zaradi razgrajevanja oslabitev in rezervacij.
• Okolje od vas zahteva precejšnje investicije v digitalno infrastrukturo, inoviranje, povezovanje s fintechi ter krepitev odpornosti na kibernetska tveganja.
• Naslavljati ste pričeli tudi podnebna tveganja. Letos skupaj izvajamo prve klimatske stresne teste, za manjše banke sicer v poenostavljeni obliki. To je učna za vse nas.
• Z nadaljevanjem konsolidacije postaja slovenski bančni trg postopno nekoliko manj fragmentiran. Čas za drznejše poteze in vseevropsko povezovanje bank, ki bi odločneje naslovilo izziv konkurenčnosti bank v regiji, pa najbrž še prihaja.   

***

Spoštovani predstavniki bank, govorci in drugi cenjeni gostje,

na negotove razmere smo se v zadnjih več kot dveh letih že navadili. Pokazali smo, da se skupaj dobro spoprimemo tudi z nepredvidljivimi izzivi. Pred nami jih je več. Odgovor nanje je sodelovanje in krepitev odpornosti. Kako pomembna so vlaganja vanjo, je pokazala tudi pandemska kriza, ki je bila lakmusov papir učinkovitosti reform bančnega sistema v zadnjem desetletju.  

Želim vam zanimive razprave in prijetno druženje.