Speech by Governor at the presentation of the OECD report for Slovenia

Velja govorjena beseda.

Spoštovani udeleženci današnje predstavitve poročila OECD, lepo pozdravljeni.

Najprej zahvala ministru za finance za povabilo na današnji dogodek. Predstavitev poročila OECD je priložnost za izmenjavo mnenj strokovnjakov s pogledom oblikovalcev politik, ki je v preteklosti vedno privedla do zelo kakovostne razprave. Zato si štejem v čast, da lahko sodelujem na današnjem panelu. Zahvala pa seveda tudi OECD za pripravo ponovno izvrstnega poročila.

Poleg poglobljene analize je vedno velika prednost OECD poročila, da primerja posamezno članico s celotno skupino OECD držav, česar ni mogoče narediti zgolj z nacionalnim pogledom.

V odzivu se bom osredotočil na štiri točke. Najprej na gospodarsko rast, in sicer na trenutno in na naša pričakovanja. Analiziral bom, kaj so vzroki za trenutno hitro rast in kaj so dejavniki, ki jo bodo določali v prihodnosti. V nadaljevanju se bom osredotočil na inflacijo, njene dejavnike in politike, ki so potrebne za njeno umiritev. V tretji točki se bom dotaknil bančnega sistema, na koncu pa še prispevka Banke Slovenije k digitalizaciji.

***

Naj začnem z gospodarsko rastjo. Naše ekonomije se v zadnjih letih soočajo z dvema šokoma, ki sta izjemna z zgodovinskega vidika: pandemija, ki je bila globalni pojav, in vojaška agresija Rusije na evropskih tleh, ki pa ima največje posledice na evropska gospodarstva.

Slovenija je bila pri soočanju s pandemično krizo relativno uspešna. Krivulja gospodarske aktivnosti je bila sicer podobna kot v večini članic EMU, ampak nekoliko hitrejša. Pred-pandemično raven aktivnosti smo namreč dosegli že ob koncu lanskega leta. To je posledica dveh dejavnikov: relativno hitrega obvladanja zadnjega vala pandemije in primerjalno večjih fiskalnih ukrepov.

V letošnje leto smo tako vstopili z dobrim izhodiščem, kar pa je prekinila ruska agresija na Ukrajino. Rast v posameznih četrtletjih bo zato znatno počasnejša kot v enakih četrtletjih lanskega leta, ampak kljub temu pozitivna. Naši modeli "sprotnega" napovedovanja (t. I. now-casting modeli) kažejo na nadaljevanje dobre rasti v drugem in tretjem četrtletju po okoli 1,0-odstotnih stopnjah. Ob upoštevanju tehničnega učinka "visokega prenosa" imamo zato v Banki Slovenije znatno višjo napoved rasti (5,8 %) kot OECD (4,6 %).

Če torej preusmerimo pogled naprej, v srednjeročno obdobje, pa se v celoti strinjam z ugotovitvami in priporočili OECD. Slovenija zaostaja v rasti produktivnost, saj nivo praktično stagnira že vrsto let, kar slabi potencial za nadaljnjo rast. Poleg tega se slovenska družba stara, kar je sicer trend večine razvitih držav, vendar je ta proces pri nas med hitrejšimi.

Brez prilagoditev, ki so omenjene tudi v poročilu, ne bo mogoče povečati potenciala za rast. Prav tako pa bodo brez prilagoditev pritiski na vzdržnost javnih financ čedalje večji. Pomen njihove obvladljivosti pa smo nenazadnje videli v času obeh kriz, pandemične in trenutne  vojaške, ko je prostor javnih financ, da prispevajo k blažitvi zunanjih šokov, ključen dejavnik, ki diferencira posamezne države.

***

Naj se sedaj dotaknem inflacije. V Sloveniji je to posebej občutljiva tema. Težave z visoko inflacijo so spremljale razpad nekdanje Jugoslavije. Kasnejše obdobje visoke inflacije, v obdobju neposredno pred prevzemom evra, pa je bil zadnji ekonomski problem, ki smo ga uspešno naslovili, da smo lahko pred približno 15 leti prevzeli evro. Posledice na našo ekonomijo in tudi družbeni problemi, ki jih je povzročila visoka inflacija, ostajajo v razmišljanjih marsikoga izmed nas.

Vendar je trenutna inflacija posledica drugačnih dejavnikov, kot sta bile obe omenjeni. Tokrat ne govorimo o neprimernih ekonomskih politikah ali o globokih strukturnih problemih naše ekonomije. Obstoječa inflacija je posledica zunanjih dejavnikov. Učinek obeh kriz, zdravstvene in vojaške, se namreč trenutno še bolj kot na gospodarski rasti odraža na rasti cen.

Namreč, ukrepi za omejitev pandemije so zajemali zaprtje znatnega dela naših gospodarstev ob hkratnem ohranjanju razpoložljivega dohodka prebivalstva. Nezmožnost trošenja, nezmožnost potovanja in omejitve v proizvodnji so dejavniki, ki so imeli deflacijske tendence. In seveda obratno: umik preventivnih ukrepov, to je sprostitev povpraševanja ob hkratnem ohranjanju moten v dobavnih verigah, so v lanskem letu privedli do naraščanja inflacije. V začetku letošnjega leta je ta trend pospešila še ruska agresija, ki je privedla do hitrega povišanja cen energentov in hrane.

Zaradi dolgotrajnosti energetskih pritiskov se je spremenila tudi narava inflacije. Rast cen energentov se v vse večji meri prenaša tudi v druge skupine in sedaj imamo v Sloveniji preko dve tretjini indeksa cen z rastjo, ki presega 5 %. Da inflacija ne bi postala trajnejša, je potrebno ukrepanje na več nivojih. Najpomembnejši je seveda geopolitični okvir in ukrepanje za njegovo stabilizacijo. V okviru ekonomskih politik pa je ključna tista, ki jo najbolje poznam - prilagoditev denarne politike.

Na ravni ECB smo že ob prehodu v letošnje leto začeli z normalizacijo denarne politike, ki je tekom minulih mesecev letošnjega leta rezultirala: (i) v zaključku novih nakupov v okviru obeh programov QE, (ii) ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji iz prihodnje usmeritve denarne politike (t. i. forward guidance), in (iii) pričakovanem dvigu obrestne mere – na  julijski seji za 0,25 o. t. in nato septembra za načrtovane 0,5 o. t.

***

Kar se tiče bančnega sistema, mu poročilo tokrat ne posveča posebne pozornosti, kar je dobra novica. Potem ko smo imeli v prejšnji krizi, ki se je začela konec leta 2008, velike težave z bančnim sistemom, je slovenski bančni sistem tokratni krizi, pandemično in vojaško, zaenkrat prenesel brez večjih posledic.

Razlogi za to so trije: (i) večja kapitalska trdnost bank, ki jo spremlja tudi boljše upravljanje v bankah; (ii) drugačno regulatorno okolje – prejšnja finančna kriza je okrepila vseevropski sistem nadzora nad bankami, poenotila pristope in zagotovila večjo kapitalsko trdnost bank; (iii) podpora ECB in nacionalnih fiskalnih politik neposredno bankam in posredno ohranjanju finančne stabilnosti podjetij in državljanov.

Ključni pokazatelji finančne trdnosti bank torej ostajajo ugodni. Kljub temu pa so banke, podobno kot celotno gospodarstvo, pred strukturnimi izzivi: (i) kako najti dobičkonosne poslovne modele, (ii) kako se prilagoditi na tehnološke izzive, ki spreminjajo njihovo konkurenčno okolje, in (iii) kako ujeti vlak glede okoljskih prilagoditev, da ohranijo prisotnost na spremenjenem trgu. Brez učinkovitih odgovorov na te izzive ne moremo pričakovati, da se bodo banke v Sloveniji približale bankam v razvitejših ekonomijah evrskega območja.

***

Naj na koncu tehnološke spremembe, ki vplivajo na poslovanje bank, uporabim kot iztočnico, da naslovim posebno poglavje tokratnega ekonomskega pregleda Slovenije – digitalizacijo.

V poročilu je poudarek na procesih digitalizacije realne ekonomije, vendar je digitalizacija enako pomembna tudi na področju ekonomskih politik. V ECB se zavedamo pomena in priložnosti, ki jih digitalizacija prinaša tudi na področje denarništva in financ. Zato smo se odločili za začetek raziskovalne faze uvedbe digitalnega evra, ki odpira možnost njegove dejanske uvedbe leta 2026.

Sistematično bomo proučili različne možnosti njegove uvedbe, kako bi vplivale na vodenje denarne politike in kakšne posledice bi imele za preostali del bančnega in finančnega sistema. Zagotoviti želimo, da bo tudi digitalni evro ohranil vse ključne elemente, ki jih sedaj zagotavljamo z obstoječim denarjem. Če omenim samo ključne: varnost, stabilnost, dostopnost in varovanje zasebnosti.