The governor for Delo

Novinar: Miha Jenko; Objavljeno: Delo, 17. september 2021

Gospod guverner, imate zadnje tedne, ko verjetno plačujete položnice, nakupujete v trgovini, kdaj občutek, da se stvari dražijo, preveč dražijo?

Seveda, tudi sam opažam, da se cene spreminjajo hitreje, kot so se v preteklosti.

Bi si pred letom dni lahko zamislili zdajšnjo situacijo, z rekordno inflacijo, ki v Sloveniji znaša 11 odstotkov, v evrskem območju pa le nekaj manj – in da boste zato v ECB letos že dvakrat krepko zvišali obrestne mere?

Naš osnovni scenarij, kaj se bo dogajalo v letu, ki je pred nami, je bil seveda lani precej drugačen od trenutnih razmer. Pred enim letom si nismo predstavljali, da bomo imeli na evropskih tleh vojaški spopad tako velikega obsega, ki bo imel tako drastične posledice na globalni trg energentov in globalni trg hrane. Razmere so se bistveno spremenile, s tem pa so se spremenili tudi naše predpostavke, naša predvidevanja in naše ukrepanje.

Kot guverner sodelujete v svetu Evropske centralne banke, ki je prejšnji četrtek že drugič letos dvignil ključne obrestne mere, tokrat za 75 bazičnih točk, največ po uvedbi evra. Je bila ta odločitev sprejeta soglasno?

Razprava znotraj sveta guvernerjev ECB se je v zadnjih mesecih precej spremenila. Še nedolgo nazaj smo imeli težavo, da je bila inflacija prenizka in je vztrajala pod ciljnim nivojem. V času postpandemičnega okrevanja so cene začele postopoma naraščati, kar je bilo predvsem posledica dejstva, da so se naše ekonomije odprle, da je bilo spet mogoče potovati in trošiti. To je za sabo potegnilo normalizacijo cen energentov. Začetna inflacija je bila zato ocenjena kot nekaj, kar bo z meseci izzvenelo.

Torej kot nekaj prehodnega?

Da. Šlo je za vrnitev cen energije na predkrizne ravni in obnovitev trošenja prebivalstva. V začetku letošnjega leta so se zgodili dodatni šoki v mednarodnem okolju. Prišlo je do ruske vojaške agresije v Ukrajini, ki je bistveno spremenila gibanja na trgih energentov in surovin nasploh, tudi na področju hrane. To je povzročilo, da je inflacija dolgotrajnejša in da se je začela prelivati tudi na druga področja in v druge cene.

Takrat se je začelo spreminjati tudi razpoloženje znotraj sveta ECB. Vse več guvernerjev nas je zagovarjalo stališče, da bo treba na tovrstno inflacijo reagirati s spremembo obrestnih mer. Zlasti tisti, ki imamo tudi osebne izkušnje naših držav z visoko inflacijo, smo nekoliko prej opozarjali, da bo treba spremeniti obrestne mere. Odločitev, ki smo jo sprejeli prejšnji četrtek, je bila sicer sprejeta soglasno.

Kako vidite razmerja med t. i. golobi in jastrebi v ECB? Kam se v krogu kolegov prištevate vi?

S tem, ko se je spremenila narava inflacije, ko se je ta zvišala, ko se je zvišal delež proizvodov in storitev, ki se draži, ko je prevladalo spoznanje, da ostajajo v ozadju še številni pritiski, ki lahko vplivajo na rast cen tudi v prihodnje, se je sentiment med guvernerji začel spreminjati. Vse več nas je zagovarjalo stališče, da začnemo ukrepati tudi z denarno politiko. Glede na moje osebne izkušnje iz dveh obdobij visoke inflacije – v naši nekdanji državi in kasneje že v Sloveniji pred prevzemom evra – sem bil med tistimi, ki so že zelo zgodaj začeli opozarjati na nevarnost razraščanja inflacije in na potrebo po ukrepanju.

Ali kot guverner glasujete na vseh sejah sveta ECB?

V okviru sveta guvernerjev je uveljavljen sistem rotacije. Kar pomeni, da guvernerji nimamo glasovalnih pravic ves čas, ampak so te porazdeljene v skladu z vnaprej objavljenim urnikom glasovanja. V letu dni tako dva do tri mesece nimam glasovalnih pravic. V septembru in prihodnjih dveh mesecih na primer nimam glasovalne pravice znotraj sveta. To ne pomeni, da nimam možnosti predstaviti svojega stališča in ga zagovarjati – in tudi na ta način vplivati na razpravo. Dejstvo je, da se odločitve v večini primerov sprejemajo brez formalnega glasovanja. Razpoloženje, sentiment, kam se nagiba večina, sta jasna že iz same razprave.

Kako bomo zvišanje obrestnih mer občutili v Sloveniji, prebivalci in gospodarstvo? Posojila so in bodo seveda dražja. Kaj še lahko pričakujemo?

Ključna posledica, ki jo bosta imela oba dviga in tudi tisti, ki jih načrtujemo na prihodnjih sejah, bo, da bomo s tem prispevali k temu, da se bo inflacija začela postopoma umirjati. In da se bo vrnila na naš cilj, na približno dva odstotka. Z našimi odločitvami bomo spet zagotovili stabilno rast cen in s tem stabilno finančno okolje, ki je vrednota za podjetja, za prebivalstvo in tudi za državo.

Kako konkretno bodo to občutili prebivalci?

Naši prihranki v bankah bodo s postopno normalizacijo obrestnih mer zopet pozitivno obrestovani. Tisti, ki torej varčujejo v bankah, bodo spet dobili obresti. Tisti, ki imajo visoke zneske vlog, bodo izšli iz negativnih obresti in ne bodo več plačevali bankam.

Kaj to pomeni za posojilojemalce?

Za vse, ki imajo posojila, se bo prav tako končalo obdobje, ko so bila posojila, stanovanjska in potrošniška, izredno poceni. Vrnili se bomo v normalne razmere, ko imajo krediti svojo ceno.

Da, a kakšna bo ta dinamika normalizacije, kot ji pravite? Vemo, da je tudi predsednica ECB na zadnji novinarski konferenci napovedala, da se bodo obrestne mere še naprej višale. Do kam bo ECB dražila denar?

Z normalizacijo bomo z obrestnimi merami prišli do točke, ko naša politika ne bo več izrazito spodbujevalna. Hkrati ne načrtujemo, da bi bila politika zaostrovalna, da bi dodatno zavirala gospodarsko rast. Načrtujemo še nekaj zaporednih dvigov obrestnih mer. Kakšna pa bo ta višina – naslednjo sejo imamo čez šest tednov, nato še eno pred iztekom leta in kmalu nato še v začetku leta 2023 –, bo odvisno tudi od tega, kako hitro se bo inflacija začela umirjati. Trenutno ocenjujem nekje na ravni dveh odstotkov.

Kako visoko inflacijo pričakujete v prihodnjih mesecih?

Precej bo odvisno od dogajanja v mednarodnem okolju, kakšne bodo geopolitične spremembe. Če se razmere na mednarodnem trgu energentov in surovin ne bodo bistveno zaostrile, je naša osrednja predpostavka, da se bo rast cen v prihodnjih mesecih ustavila, nato pa ostala povišana še nekaj prihodnjih četrtletij. V drugi polovici 2023 bi že lahko prišli v obdobje, ko se bo inflacija postopoma umirjala.

Lahko postrežete s konkretnimi številkami?

Za letos za evrsko območje napovedujemo, da bo inflacija presegla osem odstotkov, prihodnje leto se bo znižala na 5,5 odstotka, v letu 2024 pa se bo z nekaj desetinkami nad dvema odstotkoma že zelo približala našemu cilju.

Gibanja za Slovenijo so podobna, saj glavni dejavniki podobno vplivajo na vse članice. Za letos pričakujemo visoko rast inflacije, na ravni približno devet odstotkov, prihodnje leto pa znižanje pod pet odstotkov, v letu 2024 pa na nekaj čez dva odstotka.

V centralnih bankah seveda pripravljate tudi ostrejše scenarije. Je lahko inflacija opazno višja, kot jo občutimo zdaj?

V primeru, da bi se razmere v Ukrajini dodatno zaostrile, da bi prišlo do dodatnih zastojev in pretresov na trgu surovin, energentov, bi se to prelilo v njihove cene in višjo inflacijo v evrskem območju.

Gospodarske napovedi pri nas in v evrodeželi so čedalje slabše, zaradi rekordno visoke inflacije pa so centralne banke prisiljene ukrepati z višanjem obrestnih mer, česar sicer ob gospodarskem ohlajanju ne bi počele. Kako resna je zato zdaj nevarnost recesije v evrskem območju in tudi pri nas v 2023? Napovedi za Nemčijo že gredo v to smer.

Glede gospodarske rasti bo letošnje leto imelo dva obraza. Prvo polletje je bilo, kar zadeva rast, tako v Sloveniji kot v evrskem območju še zelo ugodno. Nekaj kazalnikov kaže, da se bo del tega momenta rasti prenesel tudi v tretje četrtletje. Vendar bodo zaradi vseh tveganj, o katerih sva govorila, stopnje rasti v prihodnjih četrtletjih bistveno nižje. Seveda ne izključujemo možnosti zastoja gospodarske rasti, mogoče bo kako četrtletje, ko bo ta celo upadla.

A v povprečju letošnjega leta tako v Sloveniji kot v evrskem območju pričakujemo pozitivno rast. Prihodnje leto prav tako, a nižjo kot letos. Potem, v letu 2024, pa bi se rast lahko ponovno začela krepiti.

Do kolikšne mere pa lahko zdaj ECB in druge centralne banke z višanjem obresti sploh vplivajo na inflacijo? Saj nimajo vpliva na proizvodnjo, dobavo in cene plina, nafte, hrane, ki so glavni generatorji inflacije. In tudi ne morejo neposredno nasloviti špekulantov na energetskih trgih.

Drži. Z denarno politiko je zelo težko naslavljati enkratne šoke, sploh tiste, ki so začasni. Vendar je naša prevladujoča ocena, da je trenutna inflacija postala drugačna in da se ne draži več le ena skupina proizvodov, konkretno energenti. Dve tretjini cen se že draži za več kot pet odstotkov, kar pomeni, da je inflacija že postala širše osnovana. Obstajajo velika tveganja, da bo prišlo do sekundarnih učinkov in nadaljnjih prenosov višjih cen. Na razmere, ko imamo kombinacijo dejavnikov ponudbe in povpraševanja, je zato primerno in potrebno odreagirati z obrestnimi merami.

Kako na široko je zdaj plačno-inflacijska spirala zasidrana inflacija v Sloveniji?

V verigi, ki ste jo omenili, smo zdaj nekje na sredini. Primarni dejavniki inflacije, ki so se začeli pojavljati lani, prek višjih cen energentov, so se že začeli prelivati v druge cene proizvodov in zlasti storitev. Zdaj se draži velika večina proizvodov, ki sestavljajo indeks cen življenjskih potrebščin. Res pa so še vedno omejeni pritiski prek plač. Na ta element smo zelo pozorni. Kažejo se prvi znaki v obliki zahtev, ki so zelo visoke, a še nismo v fazi, ko bi inflacijo poganjale tudi višje rasti plač.

Tudi v nekaterih bankah, ki ste jim vi regulator, že pridno višajo plače, jih prilagajajo inflaciji in višajo operativne stroške. Kako kaj spremljate rast plač in stroškov v bankah?

V tem trenutku v tem sektorju še ne prihaja do gibanj, ki bi bila značilno drugačna od drugih delov gospodarstva.

Kako trdne, likvidne pa so banke pri nas?

Kazalniki celotnega bančnega sistema v Sloveniji so še vedno stabilni in solidni. Tako na področju likvidnosti kot kapitalske ustreznosti dogajanja, povezana s koronavirusom in rusko vojaško agresijo, niso poslabšala razmer v našem bančnem sistemu. Prav tako so kreditni portfelji bank ostali stabilni. V zadnjih dveh letih, v času covidne krize, se je ta kazalnik za slovenske banke celo izboljšal.

Naši bankirji so že nekaj časa slabe volje zaradi vašega makrobonitetnega ukrepa iz leta 2019, ki omejuje kreditiranje prebivalstva. Pravijo, da je to protitržen ukrep, ki jim omejuje poslovanje, ljudem pa onemogoča nakupe in naložbe. Kako jim odgovarjate?

Ocenjujem, da razmere, ki jih opažamo v državi, govorijo same zase. Ljudje so se začeli zavedati, da bodo višje obrestne mere pomenile tudi višje stroške servisiranja njihovega dolga. Naš makrobonitetni ukrep, sprejet pred leti, je prav odgovor na te spremenjene razmere. Mi smo že takrat predpostavili, da imajo tedanje nizke obrestne mere omejeno dobo trajanja, in ocenili, da bo prišlo do preobrata v gospodarskem ciklu, zato smo sprejeli ta ukrep, da obvarujemo finančno stabilnost sistema. Ukrep je tedaj sprožil precej razprave, zdaj, ko so se razmere spremenile, pa postaja vse bolj jasno, zakaj smo ga morali sprejeti in kaj smo z njim dosegli.

Ali načrtujete kakšne prilagoditve na področju makrobonitetne politike?

Pozorno spremljamo, kaj se dogaja s portfelji bank, kako bodo spremembe vplivale na njihovo poslovanje, in razmišljamo, ali bo morda treba spremeniti naš nabor makrobonitetnih inštrumentov.

Včasih je veljalo, da imamo pri nas preveč bank, da je naš bančni sistem preveč razdrobljen. Letos je prišlo do hitre rešitve za Sberbanko, ki je pristala pod okriljem NLB. Bo v prihodnje potrebna še kakšna operacija reševanja kake banke?

Sberbanka je bila edinstvena banka z vidika lastništva. Lastniki so prihajali iz Rusije in to je bil razlog, zakaj je po ruski agresiji v Ukrajini prišlo do povečanega nezaupanja v to banko. Ocenjujemo, da je bil ta dogodek unikaten. Druge banke imajo drugačno lastniško strukturo in zdaj poslujejo povsem uspešno. Zato ne pričakujemo podobnih epizod v prihodnje. Kar zadeva velikost in strukturo trga, imamo pri nas zanimivo situacijo. Na trgu deluje relativno veliko število bank, kar zadeva njihovo skupno bilančno vsoto v primerjavi z BDP, pa smo na samem repu znotraj evropske monetarne unije. Po obsegu imamo relativno najmanjši bančni sistem.

Kaj to pomeni?

To pomeni, da bankam, ki poslujejo na slovenskem trgu, s svojimi poslovnimi modeli in pristopi ne uspe v enaki meri izkoristiti potenciala za poslovanje, kot to uspeva bankam v državah, s katerimi se ponavadi primerjamo. Z bankami razpravljamo o njihovih poslovnih modelih, kakšne storitve in produkte ponujajo svojim komitentom, in očitno je ta obseg v Sloveniji manjši kot v drugih državah. Napredek na tem področju bi bil po mojem mnenju ena izmed poti, kako izboljšati to zatečeno stanje na našem trgu.

Kakšne vidite dolgoročne trende v našem bančnem sistemu? Je t. i. konsolidacija končana?

Moja ocena je, da konsolidacija bančnega sistema še ni končana. A morebitna večja koncentracija na trgu še ne bo dovolj, treba bo razmisliti tudi, kakšne poslovne strategije imajo naše banke, kaj še lahko ponudijo gospodarstvu in prebivalstvu.

Gospodarska rast se bo očitno precej upočasnila, težave dela gospodarstva pa se bodo ob dražjem denarju večale. Pričakujete večje likvidnostne težave podjetij in s tem več slabih posojil?

Ena od posledic prejšnje finančne krize je bila, da so se podjetja začela drugače obnašati. Vse več podjetij za svoje investicije uporablja lastna in ne bančna sredstva, uporabljajo alternativne vire financiranja. Zadolžujejo se pri svojih poslovnih partnerjih, s katerimi so vpeta v dobavne verige. Če danes pogledamo obseg kreditov, ki jih dajo slovenske banke slovenskim podjetjem, je ta znatno manjši, kot je bil v letih pred izbruhom finančne krize. Kljub temu pa velja, da se ob poslabšanju gospodarskih razmer običajno poslabša tudi njihov finančni položaj.

Se to že dogaja, se že pozna tudi v bankah?

V tem trenutku se to še ne pozna. Če pa se bo to spremenilo, imamo nacionalne centralne banke in tudi ECB na ravni evrskega območja zdaj precej drugačen institucionalni okvir in drugačne, boljše metode nadzora bančnih portfeljev. Ocenjujemo, da bodo stvari ostale obvladljive.

Stagflacija ni naš osnovni scenarij, je dejala predsednica ECB Christine Lagarde v intervjuju za Delo pred dobrimi štirimi meseci. Je zdaj taka ocena za evrsko območje še aktualna, je potrebna kakega popravka, dopolnitve?

Naš osrednji scenarij ostaja, da bomo letos na ravni celotnega evrskega območja beležili pozitivno gospodarsko rast in da bomo tudi v prihodnjem letu imeli gospodarsko rast, ki bo dosegla približno en odstotek. Hkrati pa pričakujemo, da se bo inflacija v prihodnjih četrtletjih umirila in da se bo v prihodnjem letu začela zmanjševati. Seveda je takšno razmišljanje precej odvisno od tega, kar se bo dogajalo v mednarodnem okolju. Možna so odstopanja. Zavedamo se velikih tveganj, ki so pred nami, vendar to v tem trenutku ni naš osrednji, najbolj verjetni scenarij.

Katera pa so zdaj velika tveganja, ki jih omenjate, poleg seveda posledic vojne v Ukrajini?

Dejstvo je, da se v zadnjih dveh, treh letih soočamo z dvema velikima dogodkoma, ki ju je bilo praktično nemogoče napovedati. Najprej je bil to izbruh covidne krize. Nekaj podobnega smo nazadnje zabeležili pred stotimi leti. Druga stvar je bila ruska vojaška agresija v Ukrajini. Torej napad ene velesile na manjšo državo na evropskih tleh. To se prav tako ni zgodilo že več kot 70 let.

Ko govorimo o tem, kaj so slabosti naših ekonomij in skupne evropske ekonomije, je dejstvo, da je situacija precej drugačna, kot je bila ob prejšnji gospodarski krizi. Takrat je kriza nastala zaradi neravnovesij znotraj ekonomije, zaradi strukturnih problemov, ki so se nakopičili v naših gospodarstvih. V tem trenutku pa je največji dejavnik tveganja prav to, kako se bo razpletla vojna v Ukrajini.

To ostaja prvo in daleč največje tveganje. Kljub tem enkratnim dogodkom, ki smo jih beležili v zadnjem času, smo kot prebivalci in kot naša gospodarstva, podjetja pokazali veliko mero odpornosti. Celoten potek gospodarske rasti v zadnjih četrtletjih je bil relativno ugoden in boljši od tega, kar je večina pričakovala, najprej ob izbruhu in razpletu covidne krize in nato tudi ob ruski agresiji. Pomembno je, da tudi v mesecih, ki so pred nami, ne podcenjujemo te zmožnosti prilagajanja podjetij in prebivalcev.

Ali lahko Banka Slovenije kot del evrosistema sama sprejme kak ukrep za znižanje inflacije?

Ne, denarna politika ostaja skupna. O njej odločamo na ravni celote evrskega območja. Banka Slovenije sama ne more sprejemati ukrepov, s katerimi bi naslavljala inflacijo. O ukrepih zoper inflacijo odločamo skupaj, na ravni sveta guvernerjev.

ECB je poleg drugih nakupila tudi kar precej slovenskih državnih obveznic?

Drži, enako kot pri ostalih članicah je bila velikost nakupov povezana z našim kapitalskim deležem v ECB.

Kaj to pomeni za naprej, saj teh nakupov očitno ne bo več?

V tem trenutku smo že prekinili z novimi nakupi vrednostnih papirjev, smo pa v tako imenovani fazi reinvestiranja, ko vse vrednostne papirje, ki zapadejo, nadomestimo z novimi. Naslednji logični korak je, da se bomo pogovorili, kako prenehati s to fazo reinvestiranja.

Denarna politika se zaostruje, denar in zadolževanje postajata dražja. Na kaj mora zdaj Slovenija paziti kot majhna in odprta država?

Ob predpostavki, da bomo v razumnem času izšli iz teh kriznih razmer, ki so povezane z mednarodnimi dogodki, se bodo druge ekonomske politike, fiskalna in dohodkovna politika, morale spet začeti ukvarjati s strukturnimi vprašanji. Razlike v uspešnosti posameznih držav bodo odvisne od tega, kako se bodo te spopadale s strukturnimi spremembami, ki smo jim priča v zadnjih letih in desetletjih.

Dve ali tri vprašanja so tu stalno na mizi. Prvo je povezano z demografskimi spremembami, kako smo se posamezne države sposobne soočiti s spremenjeno demografsko sliko. Drugo pa je, kako učinkoviti smo pri našem poslovanju, torej gre za vprašanje produktivnosti. Razlike med državami bodo izhajale iz tega, kako smo kot celotna družba sposobni učinkovito proizvajati proizvode in dobrine. Obe vprašanji se odražata tudi v javnih financah. Majhne države smo še posebej izpostavljene, zato bo pomembno, da ohranimo stabilnost in trdnost naših javnih financ in se s tem zavarujemo pred morebitnimi šoki, ki bi prišli s skupnih finančnih trgov.

Vsaka država mora poskrbeti predvsem zase, da ima svojo fiskalno politiko pod nadzorom in v vzdržnih okvirih. Kako ocenjujete odzive in ukrepe naše vlade na inflacijo in energetsko in prehransko draginjo? Podpirate znižanje stopenj DDV za energente? Ste za uvedbo kapice na cene energije?

V začetni fazi energetske krize in posledično povišane inflacije so številne vlade sprejele dodatne ukrepe, da so ublažile posledice dvigov cen, še posebej za najbolj ranljive skupine prebivalstva. V teh razmerah ocenjujem, da so bili ti ukrepi primerni in v Sloveniji ne odstopamo od tega prevladujočega trenda.

Kaj pa interventna energetska zakonodaja, vključno s poroštvenim zakonom za nakup plina, ki jo je v torek na izredni seji soglasno sprejel državni zbor?

Tudi tu smo v zadnjih mesecih priča edinstvenim gibanjem, ki so posledica ruske agresije. Načeloma podpiramo odziv posameznih vlad in evropske komisije. Zdi se nam potrebno, da so ti ukrepi usklajeni med državami, ker gre za globalni pojav, ki ga ne moremo rešiti na nacionalni ravni.

Problematiko razlaščenih lastnikov podrejenih bančnih obveznic ste sicer kot guverner podedovali. Sodišče EU je v torek razglasilo sodbo glede zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. V BS ugotavljate, da sodba pritrjuje vašim stališčem, da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Ob tem dodajate, da je nujna priprava novega zakona, ki bo celovito urejal to področje in bo skladen z evropskim pravnim redom in našo ustavno ureditvijo. Kakšno rešitev imate konkretno v mislih?

Drži, da je to vprašanje, ki sem ga podedoval ob prihodu v banko. Hkrati sem tedaj, na začetku mandata, izrazil jasno stališče, da želim prispevati k rešitvi tega vprašanja.

In kako boste zdaj to storili?

Moja osnovna usmeritev je, da se stvari razčistijo. Da se vsem tistim, ki mislijo, da so bili oškodovani, omogoči primerna pot, da sodišča, ki so edina pristojna za naslovitev tega vprašanja, na koncu odločijo, ali je bilo morebiti v teh postopkih karkoli narobe. In ali je morebiti prišlo do kakršnegakoli oškodovanja.

Zakon, ki ga je pripravila takratna vlada, je bil sporen z vidika ključnih principov delovanja centralne banke – po našem mnenju je predstavljal monetarno financiranje, hkrati pa je posegal v našo možnost razpolaganja z rezervami in s tem v našo neodvisnost na strokovnem področju. Temu je v torek pritrdilo tudi sodišče EU. Naš prispevek je, da smo zdaj povabili k sodelovanju ugledne pravne strokovnjake iz Slovenije in tujine – da prispevajo strokovna izhodišča za nov zakon, ki bi tem, ki mislijo, da so bili oškodovani, omogočil pot do sodišč. In sicer takšnega zakona, ki bo skladen s slovenskim pravnim redom in pravili našega delovanja v evrskem območju.

Kdaj pa bo ta zakon predstavljen javnosti, predvsem tistim, ki se čutijo oškodovane?

Zakona ne more predlagati Banka Slovenije, pripravi ga vlada oziroma ministrstvo za finance. Predlogi, ki jih bodo pripravili omenjeni pravni strokovnjaki, bodo del razmisleka, ki ga bo vlada lahko upoštevala pri pripravi novega zakona.

Ste v zvezi s tem zdaj v stikih z vlado in finančnim ministrstvom?

Kot običajno, smo v stiku z obema, še zlasti z ministrstvom za finance, in v dosedanjih pogovorih z ministrom sva se dotaknila tudi ureditve tega vprašanja.

Znotraj sveta Banke Slovenije je v zadnjih mesecih prišlo do večjih sprememb. Dobili ste novega viceguvernerja, ena od viceguvernerk je sočasno odstopila. Kakšna je zdaj kemija v svetu ob prihodih in odhodih kolegov?

Drži, v kratkem času se bodo zamenjali kar trije člani sveta Banke Slovenije. Do ene zamenjave je prišlo pred kratkim, dva razpisa za viceguvernerja sta trenutno v postopku. Z mojega vidika je ključno, da svet BS ostane strokovno telo, da deluje po strokovnih načelih. To nam je v času mojega delovanja uspelo. Pričakujem, da bo svet deloval po teh principih tudi v prihodnje.

Ste si januarja 2019, ko ste nastopili šestletni mandat guvernerja, mislili, da v naslednjih letih vas, Slovenijo in evrsko območje čakajo tako turbulentni časi?

Ne, seveda ne. Moje takratno pričakovanje je bilo, da se bom ukvarjal pretežno z normalnim gibanjem gospodarskega cikla in potrebnim odzivom denarne politike nanj. Takrat so se že kazali znaki, da bi lahko prišlo do postopnega umirjanja gospodarske rasti. Seveda pa nihče ni pričakoval, da bodo naslednja leta zaznamovana s tako velikimi šoki. Covidna kriza nam je vzela ogromno časa na področju naših osnovnih prioritet, tudi pri delovanju centralne banke. Letos pa je ruska agresija spet popolnoma spremenila razmere in privedla do teh velikih sprememb denarne politike, ki smo jim priča.