Nagovor Primoža Dolenca na Strokovnem srečanju članov nadzornih svetov in uprav bank

Velja govorjena beseda.

Spoštovane dame in spoštovani gospodje, drage bančnice in bančniki!

Najlepša hvala za povabilo na vaše tradicionalno srečanje, kjer so kot vedno izbrane aktualne teme in govorci. Jaz naj bi govoril o inflaciji in njenem vplivu na denarno politiko in obrestno tveganje v bankah. Glede na to, da se srečanju pozneje pridružijo tudi moji kolegi, ki bodo natančneje opisali makroekonomsko stanje v Sloveniji in širše ter predstavili poročilo o finančni stabilnosti, bom skušal predstaviti samo nekaj ključnih poudarkov na omenjeno temo ali še kaj več, ne da bi se spuščal v podrobnosti. Tako bom predstavil dve temi, in sicer denarno politiko v povezavi z aktualnimi gospodarskimi razmerami in vpliv prepleta teh dejavnikov na poslovanje bank s poudarkom na obrestnem tveganju.

V zadnjih dveh letih, dveh letih in pol je bilo gospodarsko in finančno dogajanje posebej intenzivno. Ob tem, ko smo se borili še s pandemijo in njenimi posledicami, je začetek letošnjega leta zaznamoval začetek ruske vojaške agresije na Ukrajino, ki se je razvil v uničujočo vojno in nov šok za naša gospodarstva. Izjemno sta se povečali negotovost ter volatilnost na finančnih trgih in trgih surovin.

Takšno okolje je za denarno politiko poseben izziv. Ob vztrajnem zviševanju inflacije na ravni ECB nadaljujemo z odločno normalizacijo denarne politike, ki smo jo pričeli konec lanskega leta. Ključne obrestne mere ECB so septembra z dvigom za dodatnih 75 bazičnih točk prvič po letu 2011 prešle v območje pozitivnih obrestnih mer. Glede na trenutne gospodarske okoliščine je prioriteta denarne politike jasna, kot bom pojasnil v nadaljevanju, je pa tudi javno objavljena.

Kljub negativnim šokom lahko rečemo, da sta tako naše kot evrsko gospodarstvo izkazala visoko stopnjo odpornosti. Gospodarsko okrevanje po pandemiji je bilo hitro, mnogo hitrejše in močnejše od pričakovanj. Ekonomske politike, tudi denarna politika, so namreč uspele zagotoviti dovoljšno mero podpore gospodarstvu, gospodarski subjekti pa so se uspeli relativno uspešno prilagoditi novim razmeram. Ugodna gospodarska rast se je nadaljevala tudi v prvi polovici letošnjega leta, in sicer ob rekordno visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti. Tako je bila medletna gospodarska rast v evrskem območju v drugem četrtletju 3,9-odstotna, v Sloveniji pa je bila zaradi prepleta različnih dejavnikov precej višja, in sicer več kot 8-odstotna. Pomembni determinanti gospodarskih razmer v Sloveniji sta še vedno zasebna potrošnja in izvoz.

Vendar se izgledi za gospodarsko rast v Sloveniji in celotnem evrskem območju v nadaljevanju leta in naslednjih letih poslabšujejo. Visoke cene energentov, nadaljevanje ruske vojaške agresije v Ukrajini ter še vedno prisotne omejitve v dobavnih verigah bodo po pričakovanjih vplivali na občutno upočasnitev gospodarske rasti. Zaradi višjih življenjskih stroškov in negotovosti glede prihodnjih gospodarskih gibanj se ohlaja tudi rast povpraševanja po storitvah, ki je močno poraslo po umiku ukrepov, povezanih s koronavirusom.

Po zadnjih napovedih ECB, objavljenih septembra, pričakujemo stagnacijo evrskega gospodarstva v nadaljevanju tega leta in začetku prihodnjega. Upada BDP v evrskem območju v prihodnjih četrtletjih sicer ne moremo povsem izključiti, vendar ne predstavlja našega osnovnega scenarija. Tudi za Slovenijo upada BDP ne pričakujemo; modelske ocene za tretje četrtletje trenutno nakazujejo nizko, vendar še vedno pozitivno rast. Smo pa v okviru Evrosistema pripravili poleg osnovnega tudi neugodni scenarij, ki predpostavlja popolno in trajno prekinitev dobav energentov iz Rusije in delne zaustavitve proizvodnje v evrskem območju, po katerem bi se realni BDP prihodnje leto skrčil za 0,9 % v nasprotju z osnovnim scenarijem, po katerem pričakujemo 0,9-odstotno rast.

Inflacija v Sloveniji in evrskem območju kontinuirano narašča že od konca leta 2020, ostaja visoka in bo po pričakovanjih ostala nad našim ciljem 2 % še nekaj časa. Po zadnjih podatkih je bila inflacija v evrskem območju 9,1-odstotna z velikim razponom med posameznimi državami članicami (ta je bil med 6,5 % v Franciji in celo prek 20 % v baltskih državah). V Sloveniji je bila avgusta inflacija z 11,5 % višja kot v evrskem območju. V luči močnih pritiskov vzdolž cenovne verige se inflacijski pritiski še naprej širijo, mera osnovne inflacije, ki izključuje cene energentov in hrane, pa se je avgusta okrepila na 4,3 % v evrskem območju in 6,2 % v Sloveniji. Inflacija tako postaja vse širše osnovana; poleg cen energentov in hrane vztrajno naraščajo tudi cene blaga in storitev.

Naj se dotaknem še naših pričakovanj, ki determinirajo tudi denarno politiko. Za evrsko območje pričakujemo inflacijo 8,1 % v tem letu ter 5,5 % in 2,3 % v naslednjih dveh letih. Situacijo na trgu surovin – energetskih in ostalih – je poleg pandemije dodatno zaostrila ruska vojaška agresija v Ukrajini. Prav tako se na inflaciji odraža neenakomerno okrevanje ponudbe in povpraševanja. Tako smo na primer v času pandemije nadpovprečno povpraševali po trajnih dobrinah, katerih dobava je bila otežena zaradi motenj v dobavi, v zadnjem letu – po prenehanju omejevalnih ukrepov – pa je močno poraslo povpraševanje po storitvah, predvsem potovanjih.

Višja inflacija od nas terja odločen odziv, pri čemer je vendarle treba upoštevati dejstvo, da je narava inflacije tokrat drugačna – je predvsem posledica ponudbenih šokov. Na ponudbene šoke sicer ne moremo vplivati, prav tako ne na cene energentov. Naša naloga pa je, da s kredibilnim in odločnim ukrepanjem utrdimo zaupanje v srednjeročno stabilnost cen in preprečimo razsidranje inflacijskih pričakovanj. Že junija so naše napovedi makroekonomskih gibanj za evrsko območje potrdile, da bo inflacija v srednjeročnem obdobju presegala naš dvoodstotni cilj. Posledično smo v začetku julija zaključili z izvajanjem neto nakupov v okviru programa APP, na julijski in nato še na septembrski seji pa smo dvignili obrestne mere za skupno 125 bazičnih točk in tako izšli iz območja negativnih obrestnih mer. Vendar je treba poudariti, kar bančniki sicer dobro vemo, da bo tudi v trenutnih razmerah, tako kot je bilo v času pandemije, nujno tvorno sodelovanje različnih ekonomskih politik, če želimo doseči zastavljeni cilj. Tokrat odgovornost za brzdanje inflacije ne more biti samo na denarni politiki.

Dejstvo je, da se številne pomembnejše centralne banke na trenutno inflacijo odzivajo z dvigi ključnih obrestnih mer, Fed ter centralni banki Avstralije in Združenega kraljestva še hitreje in močneje kot ECB. Glede na trenutne makroekonomske izglede v evrskem območju in odziv drugih denarnih politik je smer naše denarne politike v naslednjih mesecih jasna. Nadaljnje dvige obrestnih mer pričakujemo tudi v prihodnje, pri čemer bodo velikosti dvigov odvisne od srednjeročnih inflacijskih izgledov. Tako nadaljujemo prehod iz izjemno spodbujevalne denarne politike – prisotne ob dolgotrajnem obdobju deflacijskih pritiskov in pandemskem šoku – v območje obrestnih mer, ki bodo zagotavljale vrnitev inflacije na naš 2-odstotni srednjeročni cilj. Dvigi obrestnih mer vplivajo na širše pogoje financiranja ter s tem na povpraševanje in inflacijska pričakovanja, ki bi v primeru njihovega »razsidranja« oteževala stabilizacijo inflacije na srednji rok pri 2 %.

Kako pa so trenutne in pričakovane razmere povezane s stanjem v bančnem sistemu? Ravno včeraj smo objavili Poročilo o finančni stabilnosti, ki vam ga bo pozneje danes podrobneje predstavila kolegica Damjana Iglič. Če smo ob približevanju konca pandemične krize pričakovali postopno normalizacijo razmer v finančnem sistemu, pa je seveda ruska vojaška agresija ponovno spremenila razmislek o tveganjih, s katerimi se trenutno sooča finančni sistem in se bo tudi v bližnji prihodnosti. Na splošno lahko rečemo, da geopolitične napetosti v naši širši okolici, posledično tudi v Sloveniji, rezultirajo v povišanih tveganjih za finančno stabilnost, le težišče teh tveganj se nekoliko spreminja glede na ocene izpred enega leta.

Pri tem je zanimivo, da se ponovno pojavlja dihotomija v pogledu na razmere s strani nadzornikov in bank. Nadzorniki smo nekoliko bolj previdni, banke pa so hkrati precej bolj optimistične. Ampak to ne velja samo za Slovenijo, saj podobno ugotavljajo tudi kolegi iz drugih držav in ne nazadnje so podobni tudi zaključki naših skupnih forumov, na katerih sodelujemo v okviru EU.

Naj se v tem kontekstu samo na kratko dotaknem kreditnega tveganja. Pandemija je izrazito povišala kreditno tveganje bančnega sistema, ki se zaradi vseh ukrepov ekonomskih politik in prilagajanja bank ter ne nazadnje tudi bančnih strank k sreči (še) ni realiziralo. Nasprotno, delež nedonosnih posojil je v Sloveniji, podobno kot tudi širše, v zadnjih letih stabilno upadal. Vendar pa ne moremo zanikati, da geopolitične napetosti ne bodo imele negativnih posledic za bančne komitente in bančni sistem. Slovenske banke so do držav, ki so v neposrednem konfliktu, sicer precej malo izpostavljene, vendar lahko pričakujemo posredne negativne učinke. Banke v evropskem prostoru so se na to odzvale s povišanjem deleža posojil s povišanim kreditnim tveganjem (t. i. Stage 2 po MSRP9), medtem ko pri nas ta delež še vedno upada. Zato tudi v tem okviru ostaja upravljanje kreditnega tveganja ena od naših prioritet.

Naj preidem na normalizacijo denarne politike, dvig splošne ravni obrestnih mer in posledice za bančni sistem. Bančni sistem je v zadnjih 15 letih doživel precejšnje pretrese in strukturne spremembe. V Sloveniji se je popolnoma preobrazila aktiva bančnega sistema z zdaj prevladujočim pomenom posojil gospodinjstvom, po drugi strani pa se je v luči zniževanja obrestnih mer prilagajala tudi pasiva in tako imamo trenutno že 84 % vseh vlog v obliki vpoglednih vlog. Bančnemu sistemu v Sloveniji je v zadnjih letih neto obrestna marža padla pod 1,5 odstotne točke, pri čemer je bila še leta 2015 preko dveh odstotnih točk, kar je močno determiniralo vaše poslovanje.

Tako ni čudno, da so naše usmeritve in opozorila v zadnjih letih konstantno šla v smeri premisleka o prihodnosti bančnega poslovanja, storitev, produktov, poslovnega modela na splošno. V tem kontekstu moram poudariti, da ste v bankah naredili napredek, ki je lahko dobra popotnica za naprej. Tako so – ob trenutnih napovedih glede prihodnjih obrestnih mer – obeti za ustvarjanje dohodka bank danes nekoliko boljši kot pred meseci ali leti. V kolikor boste v bankah uspeli nadaljevati s trenutno cenovno politiko pri posojilih ob zadržani rasti depozitnih obrestnih mer in boste ohranili ugodne trende pri doseganju neobrestnih prihodkov, potem lahko pričakujemo, da se bodo pogoji za ustvarjanje dohodka bank izboljšali. Seveda je posebno vprašanje, kako se bodo gibale prihodnje potrebe po oblikovanju oslabitev in rezervacij, ki so v preteklih letih bistveno determinirale poslovanje bank. Pa se ne bi vračal na kreditno tveganje, kjer je – kot sem omenil malo prej – naš pogled na prihodnost bolj zadržan, kot je verjetno vaš.

Naj se vrnem na vpliv dviga obrestnih mer na bančni sistem in za izhodišče povem, da je varovanja pred obrestnim tveganjem na aktivi pri nas precej malo. Po podatkih, ki smo jih dobili od vas, samo peščica bank uporablja ščitenje z izvedenimi finančnimi instrumenti, pa še to za manjši del naložb (manj kot 15 % portfelja s fiksno obrestno mero). To so podatki za konec lanskega leta, tako da je ta delež zdaj še nekoliko nižji.

Pa vseeno. Dvig obrestnih mer bo po vsej verjetnosti, če ne bo znatnega negativnega vpliva prek povečanja NPE in popravkov vrednosti zaradi upada cen vrednostnih papirjev, pozitivno vplival na vaše poslovanje. Obrestna občutljivost bank se je v prvi polovici leta 2022 predvsem zaradi večjih dolgoročnih izpostavljenosti, ki so vezane na fiksno obrestno mero (tukaj gre seveda predvsem za stanovanjska in potrošniška posojila), povečala, s čimer se je povečalo tudi obrestno tveganje. Banke sicer še vedno razpolagate z obsežnimi in trenutno še stroškovno ugodnimi viri, s katerimi lahko financirate dolgoročne naložbe. Naj na tem mestu omenim, da čeprav vpogledne vloge predstavljajo neko inherentno tveganje za financiranje bank, vseeno ocenjujemo, da je to tveganje glede na navade deponentov v Sloveniji precej omejeno in v normalnih okoliščinah ne vidimo nevarnosti bega teh sredstev iz bančnega sistema. Seveda v normalnih okoliščinah, kar pa se lahko hitro spremeni, kot smo videli v začetku leta.

Kakor koli, ob upoštevanju temeljnega dela vlog na vpogled, ki je stabilen in ga banke pri upravljanju obrestnega tveganja po navadi razporejate v časovne žepke daljših ročnosti, bi lahko dvig obrestnih mer pozitivno vplival na obrestne prihodke. Učinek na ekonomsko vrednost kapitala in neto obrestne prihodke je sicer v veliki meri odvisen od načina te razporeditve. Ob trenutni strukturi in trendu sprememb obrestno občutljive pozicije sistema je tveganje večje v primeru hitrega in močnega zvišanja obrestnih mer, ki bi se lahko odrazilo v hitrejši podražitvi kratkoročnih virov financiranja v primerjavi s prihodki dolgoročnih naložb, ki so v veliki meri dolgoročno vezane na fiksno obrestno mero.

Če zanemarimo negotov učinek na kreditno tveganje, zvišanje obrestnih mer deluje v dveh smereh. V prvi polovici leta 2022 se je zvišanje obrestnih mer že negativno odrazilo v nekaterih kategorijah bilanc bank. V prvi polovici leta je bil pomemben negativni učinek iz naslova finančnih sredstev, ki se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in neposredno zmanjšujejo kapital bank. Obseg dolžniških vrednostnih papirjev v naložbah bank, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se je na ravni bančnega sistema letos zmanjšal za 570 mio EUR, ob skupnem povečanju celotnega stanja vseh vrednostnih papirjev/finančnih sredstev v aktivah bank za 370 mio EUR. Prvo je posledica prevrednotenja njihove vrednosti zaradi omenjenega znižanja cen ali dejanskega zmanjšanja zaradi dospelosti ali prodaje.

Negativni učinki iz prevrednotenja dolžniških vrednostnih papirjev so se prek akumuliranega vseobsegajočega donosa odrazili tudi v zmanjšanju kapitala bank. Banke ste v delu kapitala, kjer se vključujejo omenjeni učinki, zabeležile negativen rezultat v višini 144 mio EUR, glede na pozitivno akumulirano stanje decembra 2021, ki je znašalo 47 mio EUR, pa je razlika znašala 191 mio EUR. Zaradi negativnih učinkov iz prevrednotenja se je zmanjšal tudi regulatorni kapital bank in posledično kapitalska ustreznost bank. Poenostavljen izračun pokaže, da bi bila ob izločitvi omenjenega učinka kapitalska ustreznost bančnega sistema na posamični osnovi ob polovici leta 2022 višja za 0,75 odstotne točke od dejansko dosežene. Ob nadaljevanju zviševanja obrestnih mer v drugi polovici leta lahko ob prevrednotenju vrednosti te vrste naložb bank pričakujemo dodatne negativne učinke iz tega naslova.

Po drugi strani lahko v prihodnje pričakujemo razmeroma hitro povečevanje neto obrestnih prihodkov bank tudi ob upočasnitvi trenutne rasti posojilne aktivnosti bank. Po zvišanju obrestnih mer ECB in na mednarodnih finančnih trgih lahko v drugi polovici leta pričakujemo takojšen učinek na obrestne prihodke pri najbolj likvidnih oblikah naložb, ki ste jih banke do nedavnega držale v presežnih rezervah bank. Podobno velja za posojila, ki so vezana na spremenljivo obrestno mero, učinki pa se bodo postopoma odražali tudi v višjih obrestnih prihodkih iz vrednostnih papirjev. Po drugi strani ostajajo obrestni odhodki bank iz vlog nebančnega sektorja minimalni, kar je posledica izjemno visokega deleža vpoglednih vlog in nizkih obrestnih mer. Tukaj je seveda ključno vprašanje, kako hitro se bodo prilagajale pasivne obrestne mere oz. kako velik bo pritisk deponentov na banke.

Kakšen je potem skupni učinek? Naše podrobnejše ocene oz. pogled vnaprej bomo objavili po obravnavi »top-down« stresnih testov v oktobru, zato ta trenutek težko postrežem z oceno za naprej. Lahko pa komentiram, kaj nam kaže učinek paralelnega dviga obrestnih mer. Pri predpostavljeni distribuciji temeljnega dela vlog na vpogled, ki upošteva Baselske smernice, pride ob paralelnem dvigu obrestnih mer za dve odstotni točki do povečanja neto obrestnih prihodkov. Pozitiven učinek se je do junija 2022 sicer zmanjšal na 226 mio EUR, kar je za 28 % manj kot na začetku leta 2022 in za 34 % manj kot pred enim letom, kar je posledica omenjenega povečanja deleža posojil, ki so vezana na fiksno obrestno mero.

Naj zaključim – tudi po pandemiji, ki je drastično zaznamovala naše osebno in poslovno življenje, se razmere žal ne umirjajo. Gospodarska tveganja se povečujejo, inflacija je precej višja od našega cilja, v evrskem območju se verjetnost recesije v naslednjem letu povečuje. To se odraža tudi v finančnem sistemu, kjer splošni nivo tveganj ocenjujemo kot povečan. In ta zaznava je ne samo naša, ampak do podobnih zaključkov prihajajo tudi kolegi iz pristojnih EU institucij. Normalizacija denarne politike naj bi pozitivno vplivala na bančno poslovanje, vendar ostaja neznanka, kako se bodo ostala tveganja prelila v bančni sistem, predvsem prek poslabšanja kreditnih portfeljev. V tem delu vlada občutek, da je percepcija bančnega sistema bolj optimistična, kot je naša. Treba je biti previden, saj tokrat ni nujno, da bodo učinki ekonomskih politik tako uspešno zamejili realizacijo tveganj kot pri pandemiji. Vendarle imamo razmere, kjer smo objektivno omejeni na ponudbeni strani, kjer je možnost hitre reakcije z ekonomskimi politikami bistveno težja. Zato previdnost in ohranjanje kapitala v bančnem sistemu ostajata naši priporočili tudi vnaprej.

Želim vam uspešno delo in vse dobro v prihodnje. Hvala lepa!