Uvodni nagovor guvernerja Boštjana Vasleta na razpravi Plačilna bilanca − pokazatelj stanja v gospodarstvu in vodilo za nosilce ekonomskih politik

Velja govorjena beseda.

Spoštovani gostje,

lepo pozdravljeni in dobrodošli na okrogli mizi, na kateri se bomo z današnjimi cenjenim gosti pogovarjali o plačilni bilanci, kjer je v zadnjem letu prišlo do določenih preobratov,  in o pomenu plačilnobilančnih gibanj za vodenje ekonomskih politik in za gospodarstvo.

V zadnjem desetletju plačilnobilančna gibanja pri nas niso bila v središču gospodarskih poročanj in razprav. Tako Slovenija kot evrsko območje sta v desetletju do lani v trgovanju z drugimi državami dosegala presežek, ki se je prelil v presežek na tekočem računu plačilne bilance. Države evrskega območja pri tem sicer niso homogene, kar je ob večletnih visokih presežkih Nemčije in Nizozemske ter tradicionalnih primanjkljajih Grčije in Cipra, občasno predmet polemike.

Pod vplivom pandemske krize in ruske invazije na Ukrajino je prišlo do globalnega povišanja cen surovin in v Evropi do energetske krize. Po desetletju presežka na tekočem računu plačilne bilance smo mnoge države uvoznice surovin lani doživele preobrat v primanjkljaj. Visoka rast cen energentov in drugih surovin je močno podražila uvoz, ob povečanju domače potrošnje pa smo uvoz povečali tudi količinsko. Ali gre za enkratne in ciklične dejavnike primanjkljaja, ali se v ozadju kaže tudi kakšen strukturni premik, je eno od vprašanj za današnjo razpravo.

V močno globaliziranem svetu smo države med seboj tesno ekonomsko in finančno povezane. Te povezave skušamo karseda celovito zajeti v plačilnih bilancah posameznih držav. Za Slovenijo plačilno bilanco pripravljamo v Banki Sloveniji v sodelovanju s statističnim uradom.

Pri tem veliko pozornost povečamo kakovosti in pravočasni dostopnosti plačilnobilančnih podatkov. Ti so namreč pomemben vir informacij za oblikovanje odločitev ekonomskih politik, saj nam pomagajo boljše razumeti gospodarska dogajanja, financiranje sektorjev in njihovo konkurenčnost. So tudi input za pripravo drugih statistik, kot so nacionalni računi in s tem BDP.

Povezanost plačilne bilance oziroma gibanj v ozadju in ekonomskih politik je obojesmerna. Nedavno poslabšanje salda tekočega računa v Sloveniji in evrskem območju je poleg visokega porasta uvoznih cen tudi odraz visoke domače potrošnje, ki jo podpirata rekordno visoka zaposlenost in prihranki zasebnega sektorja. Na oboje smo v zadnjih letih vplivali tudi z denarno in fiskalno politiko, katerih kombinacija je zadnjih osem let delovala pretežno spodbujevalno,[1] naprej z naslavljanjem dezinflacijskih pritiskov, nato z blažitvijo posledic pandemske, geopolitične in s fiskalne strani tudi energetske krize.

Dejavniki nedavnega poslabšanja plačilnobilančnih gibanj v veliki meri sovpadajo z dejavniki visoke inflacije. Na povišanje inflacije vidno nad naš 2-odstotni srednjeročni cilj smo se v Evrosistemu lani odzvali z zaključkom neto nakupov vrednostih papirjev, z normalizacijo obrestnih mer, ki smo jih od julija lani do danes zvišali za 3,5 odsotne točke, s prilagoditvijo pogojev dolgoročnejšega posojanja bankam, marca letos pa smo pričeli z zmanjševanjem imetij vrednostnih papirjev.

Naši protiinflacijski ukrepi prek umirjanja domačega povpraševanja prispevajo k zniževanju rasti uvoza ter bodo v odsotnosti novih šokov predvidoma prispevali k postopnemu izboljšanju salda tekočega računa. V tej smeri naj bi delovalo tudi postopno zniževanje deficita državnega proračuna.

Naj zaključim. Zunanja neravnovesja lahko odsevajo različne gospodarske izzive. Odzivi politik so odvisni od tega, ali so v ozadju kratkoročni ali strukturni dejavniki, ter kakšna je vzdržnost takšnih gibanj, kot bomo skupaj z gosti osvetlili v današnji razpravi. 

Pred razpravo besedo predajam Ireni, ki bo predstavila celovitejšo sliko o plačilnobilančni statistiki, skupaj s podatkovnimi viri, gibanji v Sloveniji in evrskem območju ter ozadjem ter gibanj.