Nagovor viceguvernerke na dogodku CFA

Velja govorjena beseda. 

Podnebne spremembe in aktivnosti Banke Slovenije

Spoštovani organizatorji dogodka, člani Društva CFA Slovenije, predavatelji in drugi gostje, lepo pozdravljeni.

Zelo sem vesela, da vas lahko danes nagovorim na tem dogodku, ki v ospredje postavlja trajnostni vidik naložbenih odločitev, katerega zasledujemo tudi v Banki Slovenije. 

Podnebne spremembe in z njimi povezana tveganja predstavljajo enega glavnih izzivov našega časa in tako vplivajo tudi na delo centralnih bank, katerih osnovni cilj je ohranjati cenovno stabilnost.

Tovrstni tematiki tako posvečamo pozornost tudi v Banki Slovenije. V svojem govoru se bom zato osredotočila na različne vidike našega delovanja s področja prepoznavanja, analiziranja in omejevanja posledic podnebnih sprememb.

Čeprav imajo v prvi vrsti vlade in zakonodajalci odgovornost, da pospešijo in podpirajo zeleni prehod, tudi v Banki Slovenije v okviru našega mandata prispevamo svoj delež k omejevanju posledic podnebnih sprememb ter k doseganju ciljev Pariškega sporazuma.

Podnebne spremembe in degradacija narave so postale neločljiv del gospodarskega in finančnega okolja, katerega del je seveda tudi Banka Slovenije. Ne le, da vplivajo na naš osnovni cilj, ki je ohranjanje cenovne stabilnosti, ampak prek učinkov fizičnih in tranzicijskih tveganj lahko okrnijo tudi finančno stabilnost.

Zato je postalo neizogibno, da Banka Slovenije za uresničevanje svojega mandata analizira in izboljša razumevanje posledic podnebnih sprememb in prehoda v ogljično nevtralno družbo na gospodarstvo ter finančni sektor ter ga v okviru svojega mandata tudi podpira.

V Banki Slovenije je trajnostna naravnanost strateška smernica v okviru naše strategije za obdobje od 2021 do 2026. Skrb za učinkovito upravljanje in zmanjševanje podnebnih tveganj je s tem postala sestavni del procesov odločanja v vseh segmentih našega delovanja.

Aktivnosti, s katerimi v Banki Slovenije upoštevamo vpliv podnebnih finančnih tveganj ter prispevamo svoj delež k prehodu v ogljično nevtralno družbo, zajemajo pet področij:

(1) odpornost bančnega sistema,

(2) makroekonomska analiza ter denarna politika,

(3) statistični podatki in kazalniki,

(4) upravljanje lastnih finančnih naložb in

(5) lastni ogljični odtis.

V nadaljevanju bom povzela glavne aktivnosti po posameznih področjih:

(1) Za zagotavljanje odpornosti bančnega sistema na finančna tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in degradacije okolja, skrbimo za pravočasno prepoznavanje, ustrezno ocenjevanje in skrbno upravljanje podnebnih tveganj v bankah. Aktivno sodelujemo pri razvoju in vpeljevanju nadzorniških metodologij ter praks za podnebna in okoljska tveganja. Skrbimo tudi za razvoj in nadgradnjo lastnih zmogljivosti za spremljavo navedenih tveganj v bančnem sistemu, z namenom zmanjšanja potencialnih negativnih vplivov na finančno stabilnost. V okviru tega stebra stremimo k zagotavljanju skladnosti bank z nadzorniškimi pričakovanji glede upravljanja in razkrivanja podnebnih tveganj ter identifikaciji in merjenju podnebnih tveganj ter razvoju analitičnih orodij za ocenjevanje podnebnih tveganj in odzivanje nanje.

Konkretno aktivnosti na tem področju med drugim zajemajo:

– V preteklih dveh letih smo sodelovali v klimatskih stresnih testih za banke pod nadzorom Evropske centralne banke (ECB) ter izvedli vajo po zgledu ECB v bankah pod nadzorom Banke Slovenije.

 – Izvedli smo poglobljen tematski pregled praks in politik bank pri upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj v bankah pod nadzorom ECB in v bankah pod nadzorom Banke Slovenije (proporcionalno) ter naložitev ukrepov bankam, za katere se celovita izvršitev pričakuje do konca 2024.

– Sodelovali bomo pri izvedbi medsektorskih "Fit-for-55 one-off" klimatskih stresnih testih za banke pod nadzorom ECB.

(2) Na področju makroekonomske analize in denarne politike učinke podnebnih sprememb in zelenega prehoda vključujemo v našo modelsko infrastrukturo ter redno analizo makroekonomskega in finančnega okolja ter transmisije denarne politike. Z izsledki analiz redno seznanjamo javnost, rezultate pa upoštevamo pri svojem delu in oblikovanju politik – na primer pripravili smo analizo učinkov ekstremnih vremenskih pogojev – ki smo jim vedno bolj izpostavljeni – na cene hrane ali ocene poplavne izpostavljenosti slovenskega gospodarstva ter vpliv poplav na javnofinančne razmere.

Na področju denarne politike si v Evrosistemu prizadevamo za naslavljanje vidikov podnebnih sprememb pri izvajanju denarne politike v okviru našega mandata in če ni v nasprotju z osnovnim ciljem cenovne stabilnosti. Namreč, primarni cilj Evrosistema je cenovna stabilnost, vendar Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva tudi podporo Evrosistema splošnim ekonomskim politikam EU, v kolikor to ne ogroža cilja cenovne stabilnosti.

Podnebni akcijski načrt je ECB prvič objavila v juliju 2021, naknadno so bile v juliju 2022 objavljene podrobnejše informacije o ukrepih pri izvajanju denarne politike.

Med drugim bomo:

– Uvedli omejitve deleža vrednostnih papirjev izdajateljev z velikim ogljičnim odtisom, ki jih poslovna banka lahko zastavi kot zavarovanje pri kreditnih operacijah Evrosistema.

– Prepovedali bomo sprejemanje finančnega premoženja za zavarovanje kreditnih operacij Evrosistema za podjetja, ki zapadejo pod Direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD) in ne omogočajo razkritij po tej direktivi.

S takšnim delovanjem zmanjšujemo finančna tveganja v bilanci stanja Evrosistema, hkrati pa z določenimi ukrepi, na primer z razkritji podnebnih kazalnikov in podatkov, spodbujamo dobre prakse in čim večjo transparentnost na tem področju.

(3) Tretje področje so zanesljivi statistični podatki in kazalniki, ki so osnova za argumentirano odločanje ter kakovostne analize. Podatki, povezani s podnebnimi spremembami, so zelo raznoliki, od splošnih do zelo granularnih, hkrati pa je njihova razpoložljivost omejena.

V Banki Sloveniji v okviru Evropskega sistema centralnih bank sodelujemo pri razvoju podatkov in kazalnikov za analizo podnebnih tveganj, pri čemer se vir podatkov za kazalnike praviloma črpa iz javno dostopnih zbirk. Nedavno smo objavili izboljšan in razširjen nabor statističnih kazalnikov, vezan na vpliv podnebnih sprememb na finančni sektor. Kazalniki so sicer še v fazi razvoja in še ne dosegajo običajne kakovosti redne statistike.

V prihodnje bomo posodabljali ter širili podatke in kazalnike, povezane s podnebnimi spremembami ter jih objavljali na naši spletni strani.

(4) Četrto področje je upravljanje naših lastnih naložb. Banka Slovenije ima obsežne finančne naložbe, ki jih upravljamo na način, da poleg sledenja cilju krepitve kapitala Banke Slovenije na srednji rok izboljšujemo tudi kazalnike družbene odgovornosti in trajnostne naravnanosti. Na srednji rok se osredotočamo na znižanje ogljičnega odtisa naših naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja ter na nadaljnje povečanje naših naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice. Ogljični odtis naših naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja smo na primer v preteklem letu uspeli znižati za približno 30 do 40 odstotkov, s poudarkom na naših naložbah v obveznice nefinančnih podjetij.

V letošnjem letu in tudi v prihodnje si bomo prizadevali za nadaljnje znižanje ogljičnega odtisa tovrstnih naložb, hkrati pa bomo svoje moči usmerili tudi v znižanje ogljičnega odtisa naložb v delnice, ki sicer predstavljajo razmeroma nizek delež naših celotnih naložb.

V lanskem letu smo nadaljevali tudi z zviševanjem obsega trajnostnih naložb, ki je konec leta 2023 znašal že krepko nad 400 milijoni evrov. Na dolgi rok pa si bomo prizadevali, da se znotraj lastnih finančnih naložb v največji možni meri približamo ničelnim neto emisijam toplogrednih plinov.  

Lani smo prvič objavili Poročilo o družbeno odgovornem in trajnostnem investiranju, ki ga bomo v prihodnje objavljali letno – letos je objava za leto 2023 predvidena junija.

Poleg tega doprinašamo k razvoju dobrih tržnih praks s področja trajnostnega investiranja ter upravljanja z okoljskimi tveganji, z ambiciozno postavljenimi cilji in preglednim poročanjem pa želimo predstavljati dober zgled ostalim finančnim institucijam v Sloveniji in širše.

(5) Peto področje zajema aktivnosti za zmanjšanje lastnega negativnega vpliva na okolje. Doseči želimo način delovanja, ki bo za naše poslovanje smotrn in srednjeročno vzdržen, za okolje pa čim manj obremenjujoč. Ukrepamo na področjih neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov ter spodbujamo zaposlene k trajnostni naravnanosti. Osredotočamo se na zastavljanje in doseganje okoljskih ciljev, ki nas bodo na dolgi rok vodili v smeri doseganja ničelnih neto emisij.

V okviru tega stebra na letni ravni izvajamo meritve lastnega ogljičnega odtisa, v prihodnje pa bomo kvantificirali ciljno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in redno spremljali doseganje ciljev. Nadgrajujemo tudi aktivnosti v našem operativnem delovanju, ki vodijo v zmanjšanje negativnega vpliva na okolje. Še naprej zmanjšujemo tudi okoljski odtis evrskih bankovcev, kjer si na ravni Evrosistema prizadevamo, da bi bili prihodnji bankovci v vseh fazah življenjskega cikla še bolj okolju prijazni.

Naslavljanje podnebnih sprememb ter tveganj in priložnosti, ki jih te prinašajo, je neizogibno.

V Banki Slovenije smo se tako kot v drugih centralnih bankah evrskega območja zavezali, da si bomo poleg glavnega cilja ohranjanja cenovne in finančne stabilnosti prizadevali nasloviti tudi okoljsko tematiko v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Okoljsko tematiko tako vpletamo v večino stebrov našega delovanja: v okvir odločitev denarne politike, nadzor bank in hranilnic in našo naložbeno politiko.

Skupaj lahko s svojimi aktivnostmi prispevamo k povečanju splošnega razumevanja tveganj in priložnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Dogodek kot je današnji je ključen za povečanje kakovosti in preglednosti informacij na tem področju ter za to, da lahko svoje strokovno znanje delimo z drugimi in tako spodbujamo širše ukrepanje v smeri razogljičenja naše družbe.