Nagovor guvernerja na okrogli mizi Neposredne tuje naložbe se povečujejo: ali znamo izkoristiti priložnosti?

Velja govorjena beseda.

Spoštovani gostje, spoštovani kolegi, lepo pozdravljeni v Banki Slovenije.

Na današnjem dogodku, posvečenemu izidu naše publikacije Plačilna bilanca, naj na začetku spomnim, da je zbiranje plačilno-bilančnih podatkov, ki je v pristojnosti Banke Slovenije, pomembna koncesija, ki jo imamo v centralni banki, zato se mi zdi primerno, da ga obeležimo s posebnim srečanjem.

Kot vodilno temo današnjega dogodka smo izbrali vprašanja, povezana z neposrednimi tujimi naložbami.

Če namreč pogledamo na celotno ekonomsko sliko v Sloveniji – pa tudi v celotnem Evrosistemu/EU – se je fokus z visoke inflacije, ki je bila ključni izziv v minulih letih, po obeh krizah prenesel na vprašanje gospodarske rasti in razlogov, zakaj je tako nizka.

Če pogledamo, kaj je agenda nove komisije, konstituirane na začetku tega tedna. Kaj je jedro analiz, ki so jo pred kratkim predstavili:

• kot Draghijevo poročilo;
• kaj je v svojem poročilu zapisal Letta;
• pa tudi Niinista.

Jedro razprave je postalo vprašanje, kaj so razlogi, da je rast v Evropi tako anemična in kako zaustaviti razkorak do bolj dinamičnih območij.

Če omenim samo nekaj podatkov:

• Če je bil obseg BDP-ja EU še leta 2009 večji od BDP ZDA (za 240 milijard evrov ), je ta danes nižji za 8400 milijard evrov.
• Če pogledamo seznam vodilnih 50 tehnoloških podjetij na globalni ravni, so samo štiri evropska.

Z drugimi besedami: v Evropi imamo problem. Enako, če ne še bolj, velja za Slovenijo, kjer je, če citiram ugotovitev iz zadnjega poročila UMAR o produktivnosti: »Šibka rast produktivnosti v zadnjem desetletju in pol […] je posledica skromnega obsega investicij, s strukturnega vidika pa izstopa zlasti prepočasen prehod v pametno in zeleno gospodarstvo.«

In ko govorimo o investicijah, niso pomembne samo tiste, ki so generirane doma, tako javne kot zasebne, ampak tudi neposredne tuje investicije (NTI).

Podatki o NTI v Sloveniji kažejo zanimivo sliko, še zlasti, če jih primerjamo v nekoliko daljšem obdobju in v primerjavi z drugimi državami v regiji.

Če začnem z zadnjo primerjavo, torej v primerjavi z državami, ki so se skupaj z nami priključile EU in so nekatere sedaj z nami tudi v evrskem območju.

V primerjavi z njimi so NTI v procesu našega gospodarskega razvoja igrale precej manjšo vlogo. V mnogih so predstavljale model gospodarske rasti ‒ zlasti v obdobju pred globalno finančno krizo, ko so se slovenska podjetja močno naslonila na dolžniške vire financiranja.

Kot bo v nadaljevanju prikazala Irena Drmaž, ki je odgovorna za pripravo podatkov in publikacije, je – relativno gledano – delež NTI v Sloveniji še vedno nizek, med najnižjimi v regiji.

Je pa za Slovenijo bolj ugodna druga primerjava, ki sem jo omenil – neposredne tuje investicije so se – za razliko od domačih zasebnih investicij – v zadnjem desetletju postopno povečevale.  

Eno izmed vprašanj za naše goste na okrogli mizi, ki jo bo povezoval viceguverner Marko Pahor, bo tako, v kolikšni meri sta naraščajoč obseg in število, povezana s prizadevanji podjetij za krajšanje in krepitev odpornosti dobavnih verig po izkušnjah v pandemski krizi in ob geopolitičnih trenjih.   

Zanimivo pa bo tudi slišati, ali so spodbudni trendi povezani tudi s plitkostjo našega kapitalskega trga ali pa ne gre toliko za vprašanja financiranja, ampak bolj za prenos znanja in dobrih praks iz bolj razvitih okolij.

To so torej samo nekatere teme, ki jih bodo naši gostje naslovili na okrogli mizi. Kot pa že omenjeno, smo za začetek pripravili pregled ključnih podatkov in gibanj. Za to predajam besedo Ireni Drmaž, ki pri nas vodi področje finančne statistike.