Boštjan Vasle

Boštjan Vasle
mandat 9. 1. 2019−8. 1. 2025

Prilagajanje centralne banke sodobnim strukturnim izzivom – v okoliščinah boja z epidemijo

Strokovnost, odgovornost in transparentnost – s temi besedami najbolje opišem vizijo, ki sem si jo zamislil ob prevzemu funkcije pred skoraj tremi leti.

Te vrednote povezujem z izpolnjevanjem mandata Banke Slovenije, kar uresničujemo skozi štiri stebre delovanja: denarna politika, mikrobonitetni nadzor, makrobonitetna politika in reševanje bank. Ti stebri, podobno kot štirje atlanti, ki krasijo pročelje naše stavbe, definirajo naše vsakodnevne odločitve.

Med njimi še posebno pozornost namenjam tretjemu delu vizije, transparentnosti – banka je ob nastopu mojega mandata namreč okrevala po posledicah prejšnje krize. Transparentnost razumem tako v neposrednem odnosu do akterjev finančnega okolja kot tudi do strokovne javnosti in vseh državljanov. Medtem ko želimo javnosti predstavljati svoje odločitve in razloge zanje, transparentnost do državljanov razumem tudi kot odgovornost do mlajših generacij. Zato velik del svojih prizadevanj usmerjamo v krepitev finančnega izobraževanja, kjer je eden vidnejših projektov zagotovo odprtje Muzeja Banke Slovenije, ki dodatno bogati naše izobraževalne programe.

Večji del mojega dosedanjega mandata poteka v senci pandemije covida-19. Ta je privedla do najgloblje globalne gospodarske krize po drugi svetovni vojni. Strateški izzivi, ki zadnje desetletje pomembno spreminjajo ustroj in delovanje Ekonomske in monetarne unije ter krepijo pomen Evropske centralne banke in Evrosistema, so s tem dobili novo dimenzijo. Kot poseben dosežek štejem, da smo se enotni in zavezani, da po izjemnem šoku stabiliziramo evropski finančni sistem ter zaščitimo naša gospodarstva in evro kot globalno valuto, na ravni ECB z ukrepi denarne in drugih politik brez primere v izrednih razmerah odzvali hitro, odločno in celovito.

Štejem si v čast, da vodim banko ravno ob tem jubileju. Ta namreč ponuja priložnost, da presodimo odločitve zadnjih 30 let, od katerih smo drugo polovico del evrskega območja. Hkrati pa nas opominja na pomen neodvisnih institucij, katerih mandat je posledica skupne odločitve večine državljank in državljanov ter so ključne za uspešno delovanje in razvoj države.

Globalna zdravstvena in ekonomska kriza

Ob prevzemu mojega mandata je bilo evrsko, s tem pa tudi slovensko gospodarstvo na prelomnici. Gospodarska aktivnost se je pod vplivom vse večjih napetosti v mednarodni trgovini in drugih izzivov v industriji začela upočasnjevati. Ohlajanje gospodarske rasti, ki je bilo torej pričakovano, je pandemija covida-19 izrazito stopnjevala. Resnim motnjam v delovanju globalnih dobavnih verig ter zapiranju večjih delov evropskih in mnogih drugih gospodarstev s ciljem zaščite zdravja in življenj je sledila povečana negotovost na finančnih trgih, denarni prilivi mnogih podjetij pa so skoraj čez noč usahnili.

Enotni in zavezani, da stabiliziramo finančni sistem in zaščitimo evrska gospodarstva in evro, smo se v Evrosistemu odločno odzvali že nekaj dni po zaprtju prvega med evrskimi gospodarstvi. Ker smo v pandemsko krizo vstopili z izredno nizkimi obrestnimi merami, smo se oprli na dva sklopa nestandardnih ukrepov. Prvi so obsežni nakupi vrednostnih papirjev, predvsem državnih obveznic, drugi pa zagotavljanje obilne likvidnosti poslovnim bankam. Na ta način smo zagotovili ugodne pogoje financiranja v vseh delih evrskega območja, tako državam kot bankam, s tem pa gospodarstvu in gospodinjstvom. Tako so se tudi slovenska podjetja v povprečju zadolževala po še nižji obrestni meri kot pred letom 2019.

Na krizo smo se odzvali tudi z interventnimi ukrepi bonitetne politike in nadzora. Pod okriljem Evropskega bančnega organa smo bankam na področju unije z regulatornimi olajšavami omogočili, da so v velikem številu uvedle moratorije na kredite, ki so postali eden ključnih interventnih ukrepov. Na ta način so podjetja in državljani lažje prebrodili likvidnostne težave ob zaprtju večjega dela gospodarstev.

Podobno kot pred skoraj desetletjem smo v Evrosistemu odigrali ključno vlogo pri stabilizaciji finančnih trgov in blažitvi gospodarskih posledic tokrat izjemnega zdravstvenega šoka, največjega v zadnjih sto letih. Gospodarski upad je bil leta 2020 ob obsežni podpori denarne, fiskalne in drugih politik zato znatno nižji, podjetja pa smo množično zaščitili pred insolventnostjo in številne tudi pred zaprtjem. Zaupanje v evro, simbol naše evropske identitete, se je še okrepilo in bilo v Sloveniji že peto leto med tremi najvišjimi v državah evrskega območja.

Uspeh našega delovanja temelji tudi na izkušnjah, ki smo jih pridobili v preteklih krizah. Tokrat smo oblikovalci različnih politik na nacionalni in evropski ravni tako delovali bistveno bolj odločno in enotno kot v pretekli finančni in javnodolžniški krizi. Ker je bil šok posledica zunanjih dejavnikov in ne nakopičenih notranjih finančnih tveganj in ker so bile izkušnje finančne krize izpred desetih let še zelo prisotne, smo hitro dosegli širok konsenz, da je edini pravi odgovor na izjemni šok obsežna podpora tako fiskalne kot denarne politike.

Kriza je v ospredje postavila vprašanje sinergije med stimulativno naravnanima fiskalno in denarno politiko, ki vsaka s svojim mandatom blažita vpliv šoka na gospodarstvo in tudi podpirata okrevanje. Pred obema politikama je pomemben izziv, kako bomo v prihodnosti, ob normalizaciji zdravstvenih razmer, s čim manj negativnimi vplivi na finančne in realne trge postopno izšli iz kriznih ukrepov in ohranili njuno neodvisnost.

Kratko- in dolgoročni izzivi bančnega sistema

Podobno kot celoten evropski je tudi slovenski bančni sistem v krizo vstopil bolje pripravljen. K temu je poleg dokapitalizacij po prejšnji finančni krizi pomembno prispevala krepitev zakonodajnega in institucionalnega okvira za delovanje in nadzor bank. Nadzor nad bančnim sistemom je postal bolj poenoten, po celotnem evrskem območju poteka po enakih načelih. Politika nadzora nad bankami je postala del skupnega interesa, podobno kot je to že od začetka veljalo za denarno politiko. Z bolj odpornimi bankami in z obsežno podporo denarne, fiskalne in drugih politik smo se tokrat pri nas in v evrskem območju izognili kreditnemu krču, ki smo mu bili priča v prejšnji finančni krizi.

Izhajajoč iz slabih izkušenj v začetku prejšnjega desetletja smo se v Banki Slovenije na hitro povišanje kreditnega in dohodkovnega tveganja v času pandemske krize odzvali s še natančnejšim spremljanjem razmer in ukrepanjem. Tega smo se lotili sistematično, z okrepitvijo tekočega poročanja bank, vzpostavitvijo posebne skupine za spremljanje slabih posojil, vpeljavo dodatnih analiz izpostavljenosti bank do ranljivih delov gospodarstva in prilagoditvijo stresnih testov. Ne glede na moratorije na posojila in druge interventne ukrepe so bile banke spodbujene k sprotnemu spremljanju kakovosti kreditov ter pravočasnemu oblikovanju oslabitev.

Z mikrobonitetnimi ukrepi smo pomembno prispevali k stabilnosti slovenskega bančnega sistema. Ob tem pa vse večjo vlogo opravlja tudi makrobonitetni nadzor in ukrepanje Banke Slovenije. Poleg okrepljenega dialoga z bankami smo v zadnjih letih razširili nabor makrobonitetnih ukrepov, s katerimi prispevamo k stabilnosti bančnega in s tem celotnega finančnega sistema.

Svojo pozornost vse bolj posvečamo tudi dolgoročnim, strukturnim izzivom bančnega sistema, ki so lastni tako slovenskim kot mnogim drugim evropskim državam. Med njimi so spremenjene navade uporabnikov, ki so spodbujene predvsem s tehnološkimi inovacijami, na katera so podjetja iz teh panog bolje pripravljena kot banke, s tem pa jim predstavljajo vse večjo konkurenco. Vse bolj očitno tudi postaja, da razdrobljeni bančni sistemi, kot jih poznamo v pretežnem delu evrskih držav, ne morejo učinkovito zagotavljati vseh storitev in tako tekmovati pri globalnih poslih. Vse to so izzivi tudi za slovenske banke. Konsolidacija bančnega sistema, ki je lahko del rešitve, se je lani sicer pospešila in se nadaljuje tudi letos, vendar izzivi glede vzdržnosti poslovnih modelov slovenskih bank in razmerij v njihovi ponudbi produktov in tudi virih financiranja ostajajo. Kot varuh finančne stabilnosti in bančni nadzornik bomo v preostanku mojega mandata tej temi namenili dodatno pozornost. Spremljanje in zmanjševanje kratkoročnih in dolgoročnih tveganj in ranljivosti finančnega sistema je namreč ena naših prioritet.

Digitalizacija finančnega sistema in zagon projekta digitalni evro

Pomemben element našega delovanja je modernizacija finančnega sistema. Na področje finančnih storitev v zadnjih letih izrazito vpliva digitalizacija, ki je posebej opazna pri plačevanju. Na nove razmere se odzivamo tudi v Banki Slovenije. Tako od decembra 2020 slovenskim bankam ponujamo dostop do vseevropske infrastrukture za izvrševanje takojšnjih plačil (TIPS), kar komitentom vključenih bank omogoča takojšnje izvajanje plačil kamorkoli znotraj 36 evropskih držav, ki sestavljajo območje SEPA.

Razvoj kriptoimetij, še zlasti stabilnih kovancev, je spodbudil centralne banke, da resno presojamo možnost izdaje centralnobančnih digitalnih valut. V okviru Evrosistema tako razvijamo projekt digitalnega evra – digitalni dobi prilagojenega netveganega denarja, ki ga izda centralna banka.

Prenova strategije denarne politike Evrosistema – odziv na sodobne izzive

V letošnjem letu smo zaključili prenovo strategije denarne politike ECB, s katero smo pričeli skoraj sočasno z začetkom pandemije. Z njo smo se centralne banke Evrosistema odzvale na strukturne spremembe, ki so v zadnjih dveh desetletjih močno vplivale na makroekonomsko okolje ter prispevale k zniževanju naravne obrestne mere in oženju prostora denarne politike za ukrepanje.

Z novo strategijo smo uvedli preprostejši, simetrični 2-odstotni inflacijski cilj, ki ga dosegamo v srednjeročnem obdobju. Razširili smo nabor svojih instrumentov; doslej nestandardne instrumente denarne politike (najava prihodnje usmeritve denarne politike, nakupi vrednostnih papirjev, operacije dolgoročnega refinanciranja) smo pripoznali kot del našega rednega instrumentarija. Pri implementaciji denarne politike bo še naprej pomembno vlogo igrala presoja koristi in stranskih učinkov ukrepov skozi čas, kar je posebej pomembno z vidika ohranjanja učinkovitosti ukrepov ter zagotavljanja finančne stabilnosti.

Prenova strategije pomeni tudi naš odziv na širše družbene spremembe. Medtem ko projekt digitalnega evra pomeni del našega odziva na izzive digitalizacije, prenovljena strategija prinaša naš prispevek k reševanju problematike podnebnih sprememb. S podnebnim akcijskim načrtom se zavezujemo k sistematičnemu upoštevanju podnebnih dejavnikov pri odločanju o denarni politiki.

Transparentnost: z izobraževanjem mladih do odgovornih in strokovnih posameznikov

Strokovno in odgovorno delovanje, ki smo ju v teh nenavadnih časih še posebej izrazito občutili kot našo dolžnost, poskušamo ves čas transparentno predstavljati širši javnosti. Naše ukrepanje je bistveno vplivalo na kakovost življenja državljanov in poslovanje podjetij, s tem pa je zaznamovalo delovanje celotne države v krizi; pri tem smo kot pomemben del naših nalog zasledovali tudi cilj, da je naše delovanje razumljivo vsem.

Transparentnost naše institucije pa sega tudi na širše družbeno področje, pri čemer naj poleg številnih javnih posvetovanj o aktualnih temah in nepregledne množice odgovorov na vprašanja državljanov izpostavim še okrepljene programe finančnega opismenjevanja. Ti zajemajo širok spekter izobraževanj s poudarkom na mladih, vključno z izobraževalnimi dnevi Banke Slovenije, izdelavo lastnih izobraževalnih gradiv in tekmovanjem Generacija €vro. Z Malo Galerijo prek serije razstav sodelujemo s ključnimi kulturnimi ustanovami v državi, ob 30-letnici Banke Slovenije pa smo odprli še lastni muzej, kjer so ključna področja in poudarki našega delovanja predstavljeni širši javnosti.

Velikim izzivom sledijo velike priložnosti

Naj zaključim z mislijo, da velikim izzivom sledijo tudi velike priložnosti – da postanemo še boljši in bolj odgovorni. Do človeka, narave in navsezadnje tudi do denarja. Da ne ostanemo ujetniki časa, ko »ljudje poznajo ceno vsega in vrednost ničesar«, kot je pred 130 leti zapisal Oscar Wilde. Naš odločen in učinkovit odziv, na ravni celotnega Evrosistema in tudi na ravni Banke Slovenije, na posledice globalne zdravstvene krize je ponovno poudaril pomen odpornosti Ekonomske in monetarne unije, nujnosti njenega nadaljnjega poglabljanja in soočanja s sodobnimi izzivi. Hkrati pa je izpostavil pomen odločnega in smelega delovanja močne ECB in Evrosistema v korist celotnega evrskega območja. Banka Slovenije je dejaven in tvoren partner pri iskanju rešitev za naše skupne izzive.

Ob tem ne gre pozabiti, da nobena institucija ni uspešna brez odličnosti in predanosti ljudi, ki v njej delujejo. Banka Slovenije že od vsega začetka uspešno privablja najboljše strokovnjake, pripravljene prevzeti veliko odgovornost, ki je zaupana Banki Slovenije. Ponosen sem, da lahko sodelujem s takšno ekipo.