Nestandardni ukrepi

Evrosistem je nestandardne ukrepe uvedel predvsem z namenom zmanjšanja tveganj in nudenja podpore posameznim segmentom trgov. Kasneje jih je razširil z namenom, da se dodatno okrepi prenos učinkov instrumentov na pogoje financiranja realnega gospodarstva ter se v povezavi z drugimi ukrepi okrepi spodbujevalno naravnanost denarne politike.

Nakupi vrednostnih papirjev (APP)

Posamezne programe nakupov vrednostnih papirjev je Evrosistem uvedel že v obdobju od 2009 do 2012, vendar jih je kasneje ukinil. Od jeseni 2014 do konca leta 2018 je izvajal nakupe dolžniških vrednostnih papirjev prek programa nakupa vrednostnih papirjev oz. APP (ang. Asset Purchase Programme), ki je bil v obdobju od 1. januarja do 31. oktobra 2019 omejen le na reinvestiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. S 1. novembrom 2019 je Evrosistem ponovno pričel z izvajanjem neto nakupov APP. Slednje bo izvajal tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer in ga končal tik preden bo pričel dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Program APP sestavljajo štirje programi nakupov, v okviru katerih Evrosistem kupuje naslednje naložbene razrede: 

  • obveznice javnega sektorja, katerih nakupe izvaja od marca 2015 dalje na sekundarnem trgu v okviru programa PSPP (ang. Public Sector Purchase Programme), 
  • podjetniške obveznice, katerih nakupe izvaja od junija 2016 dalje v okviru programa CSPP (ang. Corporate Sector Purchase Programme), 
  • krite obveznice, katerih nakupe izvaja od oktobra 2014 dalje v okviru programa CBPP3 (ang. Covered Bond Purchase Programme), 
  • listinjene vrednostne papirje, katerih nakupe izvaja od novembra 2014 dalje v okviru programa ABSPP (ang. Asset-Backed Securities Purchase Programme). 

Pravna podlaga za izvedbo posameznega programa so sklepi ECB. Več informacij o posameznih programih je na spletni strani ECB.

Ciljni mesečni neto nakupi so bili naslednji:
marec 2015 – marec 2016: 60 mrd EUR
april 2016 – marec 2017: 80 mrd EUR
april 2017 – december 2017: 60 mrd EUR
januar 2018 – september 2018: 30 mrd EUR
oktober 2018 – december 2018: 15 mrd EUR
januar 2019 – oktober 2019: ni bilo neto nakupov, le reinvestiranje
od novembra 2019 dalje: 20 mrd EUR 
V letu 2020 je bil mesečnim nakupom dodan še začasen obseg dodatnih nakupov v višini 120 mrd EUR.

Reinvestiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, bo Evrosistem izvajal v celoti še daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, oz. kot bo potrebno za vzdrževanje ugodnih likvidnostnih razmer.

Vrednostne papirje iz programa nakupa Evrosistem posoja tržnim udeležencem. Več o tem v poglavju o posojanju.

Nakupi vrednostnih papirjev (PEPP)

Z namenom ohranjanja ugodnega financiranja in preprečevanja negativnega vpliva pandemije na gibanje inflacije je Evrosistem v marcu 2020 začel z izvajanjem izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije (ang. Pandemic Emergency Purchase Programme). Nakupi vključujejo vse primere naložbene razrede iz obstoječega programa APP, dodatno pa še določene kratkoročne dolžniške vrednostne papirje in vrednostne papirje, ki jih je izdala grška država.

Skupni obseg nakupov znaša največ 1.850 mrd EUR. Program se bo izvajal vsaj do konca marca 2022 oz. tako dolgo, dokler ne bo Evrosistem ocenil, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Dospele glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, se bodo ponovno reinvestirale vsaj do konca leta 2023.

Več o izvajanju v sporočilu Izvajanje programa PEPP.

Ostali nestandardni ukrepi

Ostali nestandardni ukrepi, ki so bili uvedeni od začetka pretresov na finančnih trgih leta 2007, so sledeči: 

  1. Ponujanje operacij odprtega trga prek avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo: Od oktobra 2008 dalje se vse operacije odprtega trga izvajajo v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo.
  2. Ponujanje dolgoročnejših operacij odprtega trga z novimi ročnostmi: Poleg rednih trimesečnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja je bilo bankam ponujeno prek avkcij tudi več izrednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Evrosistem je v obdobju od 2014 dalje izvedel tudi tri serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (t. i. TLTRO) z ročnostjo do štiri leta, pri katerih sta bila maksimalni obseg izposoje in obrestna mera določena za vsako banko posebej v odvisnosti od njenega posojanja nefinančnemu sektorju. Od 2020 dalje je ponudil dodatne izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (t. i. PELTRO) z namenom zagotavljanja učinkovitega likvidnostnega varovala.
  3. Uvedba negativne obrestne mere: Junija 2014 je bila uvedena negativna obrestna mera na mejni depozit, od takrat dalje se po tej obrestni meri obrestujejo tudi presežne rezerve bank oz. od 30. 10. 2019 dalje del presežnih rezerv.
  4. Dvostopenjsko obrestovanje presežnih rezerv: Od 30. 10. 2019 dalje se presežne rezerve do 6-kratnika izračunanih obveznih rezerv (t. i. izvzeti del presežnih rezerv) obrestujejo po obrestni meri 0 %, preostanek pa po obrestni meri mejnega depozita, če je ta negativna.
  5. Zagotavljanje likvidnosti v tujih valutah: Od decembra 2007 so bankam na voljo operacije v ameriških dolarjih (nekaj časa tudi v švicarskih frankih). Trenutno se izvajajo z ročnostjo enega tedna.
  6. Razširitev primernega finančnega premoženja za zavarovanje posojil Evrosistema: Od 2008 dalje so se nekoliko omilile zahteve glede primernosti finančnega premoženja za zavarovanje, ob tem pa so se ustrezno prilagodili ukrepi za obvladovanje tveganj.
  7. Razširitev nabora primernih nasprotnih strank pri operacijah finega uravnavanja: Operacije finega uravnavanja so od 2008 dalje na voljo vsem nasprotnim strankam, ki lahko sodelujejo pri operacijah odprtega trga.

Poleg nestandardnih ukrepov je Svet ECB v juliju 2013 uvedel tudi signaliziranje naravnanosti denarne politike (forward guidance). Evrosistem objavi svoja pričakovanja o bodočem gibanju ključnih obrestnih mer ECB in o časovnem horizontu izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev v odvisnosti od obetov za cenovno stabilnost. S tem želi vplivati na večjo gotovost glede obrestnih mer in glede namer prihodnje denarne politike, kar vpliva na stabilnejše gospodarsko okolje.