Stresni testi
Banka Slovenije mora v skladu s 100. členom direktive CRD IV izvajati letne stresne teste, ki so del rednih nadzorniških aktivnosti. Ugotovitve stresnih testov so eden od vhodnih parametrov v vsakoletnem procesu celostnega nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj - SREP procesu (iz angl. Supervisory Review and Evaluation Process) posamične banke oz. hranilnice. Na podlagi procesa SREP se v banki oziroma hranilnici ocenijo tveganja in se ji, v primeru visoke izpostavljenosti posameznim ali vsem bančnim tveganjem, izdajo ustrezni nadzorniški ukrepi.
Člen 100
Nadzorniško stresno testiranje
- Pristojni organi v institucijah, ki jih nadzorujejo, izvajajo po potrebi, vendar vsaj enkrat letno, nadzorniške stresne teste v podporo procesu pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97.
- EBA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in tako zagotovi, da pristojni organi pri izvajanju letnih nadzorniških stresnih testov uporabljajo skupne metodologije.
Ocena občutljivosti bank na skrajne makroekonomske razmere
Bančni nadzorniki s stresnimi testi, na osnovi različnih ekstremnih, teoretičnih scenarijev, ocenjujejo občutljivost bančnih tveganj in kazalnikov poslovanja za posamezno banko za (praviloma triletno) obdobje poslovanja v prihodnosti. Skupni, končni rezultat izmerjene občutljivosti je izražen v razmerju s kapitalsko ustreznostjo banke. Z nastankom zadnje finančne krize stresni testi skupaj s predhodno izvedenim pregledom kakovosti aktive (angl. asset quality review - AQR) postajajo tudi merilo za ovrednotenje potrebnih dokapitalizacij bank.
Vseevropski stresni testi
Znotraj EU je s prakso izvajanja rednih vseevropskih stresnih testov pričel Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS) že v letu 2009, nadaljuje pa jih njegova naslednica Evropska bančna agencija (EBA). Vključene so izbrane največje, najbolj pomembne sistemsko pomembne EU banke (med temi ni slovenskih bank) oz. je pokrit reprezentativen del evropskega bančnega trga.