Reševanje bank

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB), ki velja od 25. junija 2016, v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2014/59/EU z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD), ter podrobneje ureja izvajanje Uredbe 806/2014/EU z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru Enotnega mehanizma za reševanje in Enotnega sklada za reševanje.

Banka Slovenije v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU izvaja naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem, razen nalog in pristojnosti, za katere je v skladu z Uredbo 806/2014/EU pristojen in odgovoren Enotni odbor za reševanje.
 

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB) ureja:

1. pristojnosti in postopke, ki jih vodi Banka Slovenije kot organ za reševanje bank;
2. načrtovanje reševanja bank;
3. postopek reševanja in pooblastila v zvezi z uporabo ukrepov za reševanje;
4. postopke prisilnega prenehanja banke in
5. mehanizem za zbiranje in prenos predhodnih in izrednih naknadnih prispevkov bank s sedežem v Republiki Sloveniji v Enotni sklad za reševanje (angl. Single Resolution Fund – SRF).
    

Najpomembnejša načela pri reševanju bank

Najpomembnejša načela ZRPPB pri reševanju so:

1. delničarji banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo izgube;
2. za delničarji banke, ki je v postopku reševanja, krijejo izgube drugi imetniki kapitalskih instrumentov te banke, in nato ostali upniki, in sicer v obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev do subjekta reševanja v običajnem insolvenčnem postopku;
3. upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, se praviloma zamenjata, razen če je glede na okoliščine za uresničitev ciljev reševanja ustrezno, da upravljalni organ in višje vodstvo v celoti ali delno ohranita funkcijo;
4. upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, morata zagotoviti vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja;
5. odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke se uveljavlja v skladu s splošnimi pravili pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti;
6. upniki istega prednostnega razreda so obravnavani enakovredno, razen v primerih, za katere ta zakon določa drugače;
7. noben upnik banke ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki;
8. zajamčene vloge so v celoti zaščitene.

Za reševanje bank so na voljo različni ukrepi – odpis in konverzija kapitala in kvalificiranih obveznosti t.i. bail in, prodaja banke ali dela njenih sredstev, ustanovitev premostitvene banke oziroma izločitev in prenos dela sredstev. Njihova uporaba je odvisna od razlogov za propad, poslovnega modela banke, strukture bančnega sistema in razmer na trgu.

Banka Slovenije je skladno s Smernicami EBA za organe za reševanje o objavi menjalnega mehanizma za odpis in konverzijo ter reševanje s sredstvi upnikov (EBA/GL2023/01) pripravila dokument Mehanizem izvedbe odpisa in konverzij ter izmenjave pri reševanju s sredstvi upnikov.