Zaščita bankovcev

  1. Ročna gravura
  2. Vodni znak
  3. Varnostna nit
  4. Globoki tisk
  5. Mikropisava
  6. Pregledni motiv
  7. Optično spremenljiva barvna zaščita - na bankovcu za 5.000 SIT, izdanem 1. junija 1993
    Zaščitna folija - na bankovcu za 5.000 SIT (datuma izdaje 8. oktober 1997 in 15. januar 2000)
    Hologram - na bankovcu za 5.000 SIT (datum izdaje 15. januar 2002)
  8. Skrita slika
  9. Oznaka za slepe

 

Vsi slovenski bankovci so tiskani na visoko kakovostnem zaščitnem papirju bele barve iz bombažnih vlakenc.

Te zaščite naj bi vsakomur, ne le tistim, ki profesionalno poslujejo z gotovino in uporabljajo tehnične pripomočke za odkrivanje ponaredkov, omogočile pravočasno prepoznati ponaredek.

 

Zaščitni elementi

Najpomembnejše je precej preprosto opazovanje tistih zaščitnih elementov na bankovcu, ki jih z gotovostjo prepoznamo. Ob prejetju bankovca morate biti pozorni na naslednje elemente: 

  • Papir, na katerem je bankovec tiskan (rahlo hrapav, posebna debelina, šelest in prožnost papirja, odpornost proti vlagi, mečkanju, prepogibanju), vsebuje relativno visoko stopnjo dimenzionalne stabilnosti. Papir ponaredkov je navadno bolj gladek, drugačne debeline, manj odporen. Ponarejevalci skušajo zabrisati napake pri ponarejanju s polivanjem, raztrganjem, mečkanjem, pranjem in tako bankovec namerno približati povprečni kakovosti bankovcev v obtoku. Priporočamo, da ste pozorni na kovinski zvok ob preskusu prožnosti bankovca.
  • Varnostno nit, ki jo vidimo, če bankovec obrnemo proti svetlobi, lahko otipamo kot odebeljeno linijo, mogoče jo je celo izvleči. Na nitki je napis "Banka Slovenije". Ponaredki imajo varnostno nit narisano in je ni mogoče otipati.
  • Vodni znak je viden, ko bankovec obrnemo proti svetlobi, na njem pa so prepoznavni liki, ki jih najdemo na desni strani bankovcev. Izjema je bankovec za 10.000 SIT z likom Ivana Cankarja v vodnem znaku. Pri ponaredku vodnega znaka praviloma ni in je ta prostor prazen, ali pa je odtisnjen z "nevidnim črnilom" in se bistveno razlikuje od pristnega bankovca.
  • Like na bankovcih, izdelanih v tehniki ročne gravure, slike oseb so jasne in izostrene ter opazno izstopajo iz ozadja. Ponaredek odstopa od izvirnika po barvi, slike so navadno nejasne, bolj meglene in se zlivajo z ozadjem -pri boljšem ponaredku pa ne vedno.
  • Vrsto tiska - na posameznih delih bankovca je uporabljena različna tiskarska tehnika. Del bankovca je potiskan v globokem tisku in se lahko otipa s prsti, je "reliefen", ponaredek pa je bolj raven. Bolj je bankovec obrabljen, težje je izvesti preverjanje in manj zanesljivo je. - na posameznih delih bankovca je uporabljena različna tiskarska tehnika. Del bankovca je potiskan v globokem tisku in se lahko otipa s prsti, je "reliefen", ponaredek pa je bolj raven. Bolj kot je bankovec obrabljen, težje je izvesti preverjanje in manj zanesljivo je.
  • Številčno oznako na hrbtni strani bankovca - vsak bankovec ima dve črkovno-številčni oznaki (dve črki - po določenem ključu) in šest, pri bankovcu za 10.000 SIT - pa sedem, številk, ki morajo biti enake - vodoravno na levi polovici bankovca (v rdeči barvi) in pokončno na beli površini na desni polovici bankovca (v črni barvi). Pri ponaredkih je navadno nepravilna velikost številk, črk, drugačni so presledki med črkovnimi in številčnimi oznakami ipd. Velja pravilo, da ni dveh pristnih bankovcev z isto serijsko številko, sicer gre za ponaredek.
  • Poznavalec prepozna še skrito sliko, pregledni motiv ipd.