Pregledi po letih

Evropski bančni organ (EBA) v letu 2017 skladno s pristopom in terminskim načrtom ni izvajala vseevropskih stresnih testov bank. V okviru Enotnega mehanizma nadzora (ECB SSM) so se zaradi tega v letu 2017 za namen SREP stresnih testov odločili osredotočiti na obrestno tveganje v bančni knjigi (IRRBB). Po vzoru ECB je k izvedbi stresnih testov v letu 2017 pristopila tudi Banka Slovenija. V izvedbo BS stresnih testov so bile vključene vse manj pomembne banke (LSI) ter hčere bank v večinski tuji lasti.

Obrestno tveganje

Obrestno tveganje v bančni knjigi temelji na izračunu učinkov spremembe obrestne krivulje na ekonomsko vrednost ("Economic Value of Equity" - EVE) ter na neto obrestne prihodke ("Net Interest Income" - NII) posamezne banke. Predpostavke sprememb oz. gibanja obrestnih mer za izvedbo stresnih testov so teoretične in ne predstavljajo napovedi gibanja obrestnih mer v prihodnosti. Izvedba stresnih testov pa je namenjena oceni občutljivosti (posamezne) banke na take spremembe.  Metodologija izračuna občutljivosti upošteva značilnosti obrestnih produktov posamezne banke (tako pogodbene značilnosti kot značilnosti, ki izvirajo iz vzorcev obnašanja komitentov). EVE in NII predstavljata osnovni meri za izračun obrestnega tveganja v bančni knjigi.

Stresni testi, ki jih je za leto 2017 izvedla BS za prej omenjene banke so primarno temeljili na rednih nadzorniških poročilih bank ter pristopu, ki je v največji možni meri odražal metodologijo ECB SSM IRRBB stresnih testov 2017. Pristop je tako zagotavljal delno horizontalno primerljivost med tremi slovenskimi sistemsko pomembnimi (SI) bankami (NLB, NKBM in Abanka) in ostalimi, sistemsko manj pomembnimi (LSI) bankami. Pristop BS je omogočil vključitev individualnih izračunov in posebnosti slovenskih LSI bank na osnovi posebnega vprašalnika, katerega namen je bil pridobitev pregleda implementacije IRRBB po posameznih institucijah.

Ugotovitve

Rezultati BS IRRBB stresnih testov so bili v veliki meri podobni rezultatom ECB stresnih testov za celotno SSM območje. Obrestno tveganje je prisotno vendar je na sistemski ravni obvladljivo. Banke in hranilnice so na presečni datum imele relativno zaprte obrestno občutljive pozicije, katere so dodatno zapirale z alokacijo stabilnega dela vpoglednih depozitov.

Izidi stresnih testov kažejo pozitivne učinke (t. j. povišanje)  na obrestne prihodke bank v primeru rasti obrestnih mer v obdobju naslednjih treh let..

Več o pristopu ECB je na voljo na spletni strani ECB sensitivity analysis of IRRBB – stress test 2017

Banka Slovenije je tudi v letu 2016 v skladu s 100. členom direktive CRD IV, ki pristojne nadzornike zavezuje k rednemu letnemu izvajanju stresnih testov, izvedla "bottom up" stresne teste bančnega sistema. Stresni testi so namreč del rednih nadzorniških aktivnosti.
Stresni testi v letu 2016 so bili namenjeni identifikaciji ključnih tveganj posamične testirane banke oziroma hranilnice. Ugotovitve stresnih testov so se uporabile kot eden od vhodnih parametrov v letnem procesu celostnega nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj (iz angl. Supervisory Review and Evaluation Process, SREP) posamične banke oz. hranilnice. Na podlagi procesa SREP se v banki oziroma hranilnici ocenijo tveganja in se ji, popotrebi, izdajo ustrezni ukrepi.

Vključene banke
V stresne teste Banke Slovenije, ki so potekali od 18. 3. do 20. 7. 2016, so bile vključene vse banke in hranilnice, ki spadajo v skupino manj pomembnih bank - tudi SID banka in hčere bank v večinski tuji lasti. NLB in NKBM sta bili zajeti v vzporedne stresne teste, ki so potekali pod okriljem ECB in so prav tako sledili metodologiji EBA, za Abanko pa so bili stresni testi narejeni v okviru izvedbe celovite ocene banke (angl. comprehensive assessment) zaradi vključitve med pomembne banke v letu 2016.

Ugotovitve
Stresni testi v 2016 so na splošno pokazali, da je skupna težava slovenskih bank (vključno s pomembnimi bankami) pomanjkanje ustreznih kadrov ter znanja in izkušenj. Banke so šibke tudi na področjih modelske podpore in ustreznih podatkovnih baz.

Več: Letno poročilo Banke Slovenije 2016 - Poglavje 3.6.5 Stresni testi

V Banki Slovenije smo v skladu z utečeno prakso tudi v letu 2015 izvedli stresne teste celotnega bančnega sistema.

Vključene banke
V izvedbo stresnih testov so bile vključene vse banke in hranilnice z izjemo Unicredit banke Slovenija, ki je stresne teste izvedla kot del celovitega pregleda banke pod nadzorom ECB. Banke so na podlagi predložene metodologije in predpostavk pripravile izračune ter jih posredovale Banki Slovenije. Pri prejetih izračunih so se preverjale kakovost in konsistentnost podatkov, upoštevanje metodologije in tehnična pravilnost izračuna.
Pri izvedbi stresnih testov so se upoštevale splošne predpostavke in metodologija, ki jih je za izvedbo vseevropskih stresnih testov v letu 2014 pripravila EBA. Scenarija sta bila izvedena na konsolidiranih podatkih zaključnega računa 2014. Časovni horizont je bil tri leta (2015, 2016 in 2017).

Zahteve

Pri izračunu kapitala in količnikov kapitalske ustreznosti sta bili uporabljeni definiciji najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (CET 1) in kapitalskih zahtev, veljavni znotraj horizonta stresnih testov. Banke pri izračunih niso smele upoštevati aktivnosti za ublažitev učinkov šokov, razen dokapitalizacij, izvedenih do 31. 5. 2015. Mejni količnik kapitalske ustreznosti, merjen z najbolj kakovostnim temeljnim kapitalom, je moral v osnovnem scenariju znašati najmanj 8 % in v neugodnem najmanj 5,5 %.

Ugotovitve
Na podlagi predpostavk osnovnega scenarija so vse banke ostale solventne in ohranile količnik kapitalske ustreznosti, merjen z najbolj kakovostnim temeljnim kapitalom, nad mejno vrednostjo. Ob upoštevanju neugodnega scenarija pa so štiri banke zaradi nedoseganja mejnega količnika izkazale manjši kapitalski primanjkljaj. Vse banke s primanjkljajem so v letu 2015 že realizirale aktivnosti za izboljšanje svojega kapitalskega položaja.

Več: Letno poročilo Banke Slovenije 2015 - Poglavje 3.6.7. stresni testi

Leta 2014 so bili izvedeni vseevropski stresni testi pred uvedbo Enotnega mehanizma nadzora (SSM), to je novega, poenotenega sistema nadzora pomembnih evropskih bank pod okriljem ECB, ki je začel delovati 4. novembra 2016.

Cilj pregleda
Pred prevzemom nadzora nad pomembnimi bankami je ECB želela dobiti jasno sliko pred-vsem o kakovosti naložb in ustrezni kapitalski pokritosti tudi v primeru zaostrenih pogojev poslovanja v vsaki posamezni pomembni banki oziroma bančni skupini. Za enotno izvedbo tako obsežnega pregleda v vseh pomembnih bankah v državah evrskega območja je bila pripravljena podrobna enotna metodologija pregledovanja in vrednotenja premoženja ter centralno oblikovani tudi stresni testi za vsako državo glede na različne makroekonomske razmere. Pod centralno vodenim projektom na ravni ECB in v tesnem sodelovanju z nacionalnimi bančnimi nadzorniki se je na začetku leta 2014 začel izvajati obsežen projekt za izvedbo sočasnega skrbnega pregled v vseh 130 izbranih pomembnih bankah. Celoten projekt je obsegal tri sklope: temeljit pregled izbranih portfeljev bank, izvedba stresnih testov in ugotavljanje potrebnega kapitala ob upoštevanju rezultatov iz predhodnih dveh faz pregleda. Rezultati celotnega pregleda so bili objavljeni hkrati za vse banke konec oktobra, tik pred začetkom delovanja enotnega bančnega nadzora 4. novembra 2014.

Vključene banke
V pregled so bile vključene tudi tri največje slovenske banke NLB, NKBM in SID banka.

Rezultati
Ugotovitve celovite ocene poslovanja bank, vključno s pregledom kakovosti sredstev in na očiščenih sredstvih izvedene obremenitvene teste, so izražene v presežku oziroma primanjkljaju kapitala. Po osnovnem scenariju stresnega testa konec leta 2016 nobena od slovenskih bank ne bi izkazovala kapitalskega primanjkljaja. Kapitalski presežek vseh treh bank po osnovnem scenariju znaša 754,7 mio EUR. Po neugodnem scenariju pa bi konec leta 2016 dve banki (NLB d.d. in NKBM d.d.) izkazovali manjši kapitalski primanjkljaj 65 mio EUR. SID banka d.d. bi tudi po neugodnem scenariju izkazovala kapitalski presežek. Pri obeh bankah z izkazanim manjšim primanjkljajem so sprejeti ukrepi in učinki restrukturiranja v letu 2014 izboljšali dobičkonosnost, tako da bosta identificirani kapitalski primanjkljaj pokrili z zadržanimi dobički.
Te ugotovitve celovite ocene poslovanja bank potrjujejo, da sta bili očiščenje bilanc bank ter dokapitalizacija v letu 2013 izvedeni v minimalni zadostni višini za zagotovitev odpornosti v primeru realizacije neugodnih gospodarskih gibanj ter optimalni z vidika porabe javnih sredstev. Dokapitalizacija in čiščenje bilance že dajeta rezultate, saj sta obe banki v letu 2014 dobičkonosni in uspešno poslujeta, kar izboljšuje tudi njuno kapitalsko pozicijo.

Predstavitev metodologije:

Podrobnejša predstavitev rezultatov:

 

Zaradi zaostrenih razmer v gospodarstvu, špekulacij o potrebnih dokapitalizacijah slovenskih bank ter priporočila Evropske komisije je bil leta 2013 izveden skrbni pregled bančnega sistema. Evropska komisija je namreč 10. aprila 2013 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Slovenijo (Macroeconomic Imbalances Slovenia 2013) z ugotovitvijo, da v Sloveniji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja in s pozivom k izvedbi pregleda kakovosti premoženja (AQR) in testov stresa.

Zajete banke

V celotno vajo je bilo poleg treh sistemsko pomembnih bank (NLB, NKBM, Abanke) na podlagi določenih kriterijev vključenih še sedem bank in sicer: Gorenjska banka, Banka Celje, UniCredit Banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen bank, Probanka in Factor banka. Slednji dve v skladu s postopkom nadzorovanega prenehanja poslovanja le v omejenem obsegu.

Izvajalci

Banka Slovenije je za izvedbo stresnih testov po pristopu "bottom up" najela družbo Oliver Wyman, za izvedbo AQR družbi Deloitte in Ernst&Young, za izvedbo stresnih testov po pristopu "top down" pa družbo Roland Berger, medtem ko je vrednotenje nepremičnin izvedlo več neodvisnih cenilcev vrednosti nepremičnin. Z najemom neodvisnih zunanjih specializiranih institucij je Banka Slovenije zagotovila neodvisen pregled in objektivno oceno kapitalskega primanjkljaja v skladu z zahtevami komisije EU in Sveta.
Sprejeta je bila odločitev, da bo Banka Slovenije krila stroške stresnih testov za vseh 10 v vajo vključenih bank in stroške izvedbe AQR za banke, ki niso zaprosile za pomoč po Zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). Tri banke, ki so zaprosile za pomoč po ZUKSB, so stroške izvedbe AQR nosile same.

Metodologija
Predmet AQR je bilo preverjanje popolnosti in celovitosti podatkov, pregled posameznih kreditov in vrednosti zavarovanj ter identifikacija primanjkljaja oslabitev. Izsledki AQR so služili tudi kot podlaga za "Bottom up" stresne teste. Cilj izvedbe stresnih testov je bila ocena kapitalskega primanjkljaja/presežka posameznih bank v razmerah osnovnega in neugodnega scenarija za tri letno projekcijsko obdobje 2013 do 2015. (Več: Celovito poročilo o skrbnem pregledu bančnega sistema 2013)


Rezultati - ugotovljen kapitalski primanjklja po neugodnem scenariju

Na podlagi ugotovljenih vrednosti sredstev bank (AQR) je bil zaradi dodatnih potrebnih oslabitev, ki so jih morale oblikovati banke, v vseh petih bankah (NLB, NKBM, Abanka, Factor banka in Probanka) ugotovljen negativen kapital. Če banke ne bi bile dokapitalizirane (v obsegu za pokritje negativnega kapitala in za doseganje zahtevane kapitalske ustreznosti), bi sledil stečaj bank in s tem povezana zahteva za izplačilo zajamčenih vlog.

Ukrepi
V skladu z ZBan-1 ob upoštevanju pogojev državne dokapitalizacije, je Banka Slovenije z odločbami o izrednih ukrepih odločila, da se 18.12.2013 v petih bankah izvedejo naslednji izredni ukrepi:

  • prenehanje kvalificiranih obveznosti (lastniški kapital in podrejene obveznosti bank) in
  • dokapitalizacija bank z državno pomočjo za pokritje preostale izgube in zagotovitev kapitalske ustreznosti.

Odločbe o izrednih ukrepih, izdane 17. 12. 2013:
Na spodnjih povezavah so objavljene celotne odločbe (desna polovica vsake strani), vzporedno (leva polovica strani) pa so razvidne prvotno objavljene delno razkrite odločbe (več v Pojasnilo).

Odločbi o izrednih ukrepih, izdane Banki Celje 19.11.2014 in 16.12.2014:

 

Sporočila, poročila in druga gradiva, povezana s skrbnim pregledom bank leta 2013:

Predstavitev rezultatov testov:

Dokapitalizacije:

Metodološka pojasnila:

Posebna poročila:


EBA test 2013

Z namenom ohranjanja zaupanja v trdnost in stabilnost bančnega sistema je Evropski bančni organ (EBA) jeseni 2013 preverila poslovanje bank, ki so bile v letu 2012 vključene v izpolnjevane kapitalskega priporočila. V vzorec je bilo vključenih 64 bank, med njimi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana in Nova Kreditna banka Maribor d.d. Informacija vključuje podatke o sestavi kapitala in tveganju prilagojene aktive, izpostavljenosti kreditnem tveganju, tveganju iz naslova listinjenja, tržnim tveganjem ter o naložbah v državne vrednostne papirje po stanju na dan 31. 12. 2012 in 30. 6. 2013.

Rezultati:

Več: 2013 EU-wide transparency exercise


Stresni testi Banke Slovenije 2013

 

 

EU kapitalski test 2011/2012

Evropski svet je konec oktobra 2011 objavil nabor ukrepov, s katerimi želi ohraniti finančno stabilnost Evropske unije in obnoviti zaupanje finančnih trgov v bančni sektor. V tem okviru so bili sprejeti tudi ukrepi za okrepitev kapitalske pozicije evropskih bank, ki jih je pripravil Evropski bančni organ (EBA) ob upoštevanju izpostavljenosti bank do držav Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

Sprejeti ukrepi od bank zahtevajo okrepitev njihove kapitalske pozicije z vzpostavitvijo začasnega kapitalskega blažilnika za izpostavljenosti do držav EGP, ki odraža vrednotenje tega dolga po trenutnih tržnih cenah in brez upoštevanja bonitetnega filtra za izpostavljenosti do držav iz kategorije finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo. Dodatno k temu bodo morale banke do konca junija 2012 zagotoviti raven kapitalske ustreznosti, merjene z najbolj kakovostnim temeljnim kapitalom (Core Tier 1) v višini najmanj 9%. Referenčni datum za upoštevanje tržnih cen državnega dolga in izračun obsega skupnega kapitalskega blažilnika je 30. september 2011.

K izpolnitvi omenjenih zahtev so zavezane banke, ki so sodelovale v evropskem obremenitvenem testu 2011, z izjemo nekaterih manjših čezmejno neaktivnih bank. Med 71 evropskimi bankami v vzorcu sta tudi Nova Ljubljanska banka d.d. in Nova Kreditna banka Maribor d.d.

Rezultati kapitalskega testa:

Končno poročilo o izvedbi kapitalskega priporočila Ebe 2011

Zaradi težkih razmer, v katerih se je znašel bančni sistem EU - zlasti zaradi izpostavljenosti do državnega dolga, in z namenom ponovne vzpostavitve stabilnosti in zaupanja v finančne trge je Evropski bančni organ (Eba) decembra 2011 izdala priporočilo.

Priporočilo Ebe, ki je del širšega nabora ukrepov dogovorjenih na EU ravni, je od bank, vključenih v vzorec, zahtevalo okrepitev njihove kapitalske pozicije z vzpostavitvijo izrednega, a začasnega kapitalskega blažilnika na način, da bo njihov količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) do konca junija 2012 dosegel raven v višini najmanj 9%. Kapitalski blažilnik, ki so ga morale vzpostaviti banke za izpostavljenosti do držav Evropskega gospodarskega prostora, odraža vrednotenje tega dolga po tržnih cenah iz konca septembra 2011. Posledično obseg kapitalskega blažilnika za izpostavljenosti do državnega dolga ni bil spremenjen.

Več na spletni strani Ebe - Priporočilo

Rezultati obeh slovenskih bank, vključenih v vajo, upoštevaje končno oceno kapitalske vaje in izpolnitve priporočila Ebe so sledeči:

Eba je 11. 7. 2012 objavila vmesno poročilo o izvedbi kapitalskega priporočila:

Eba je 3. 10.2012 objavila končno poročilo o izvedbi kapitalskega priporočila ter podatke za vse banke vključene v vajo:

Sporočilo z rezultati Banka Slovenije: Končno poročilo o izvedbi kapitalskega priporočila Ebe, 3. 10. 2012

EBA: EU Capital exercise final results

 


Vseevropski obremenitveni test 2011

Z namenom pridobitve zaupanja v trdnost bančnega sistema Evropske Unije je Evropski bančni organ (EBA), v sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki (za Slovenijo: z Banko Slovenije), Evropsko centralno banko (ECB), Evropsko Komisijo (EC) ter Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) izvedla obremenitvene teste (stres teste) za leto 2011. Od slovenskih bank sta v obremenitvenem testu EU letos sodelovali dve največji banki, in sicer Nova Ljubljanska banka d.d. in Nova Kreditna banka Maribor d.d.

Rezultati obremenitvenega testa:

 

2010

Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS) je na podlagi mandata Sveta ministrov za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) koordiniral izvedbo obremenitvenih testov za skupino 91 evropskih bank v sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki bank in ECB. Cilj je bil zajeti vsaj 50% posameznega nacionalnega bančnega sistema. Na tej podlagi je bilo v test vključenih šest bank iz Republike Slovenije.

Rezultati
Podrobnejše informacije o rezultatih obremenitvenega testa za Novo Ljubljansko banko so v Sporočilu za javnost, 23.7.2010: Objava rezultatov vseevropskega obremenitvenega testa za slovensko banko ter v dokumentih:

 

2007