Finančni trgi
Obrestne mere (Tabele 2.1. do 2.6.)
Splošno
Podatki so letne obrestne mere v odstotkih.
r = realna obrestna mera nad tolarsko revalorizacijsko klavzulo
r(D) = realna obrestna mera nad devizno revalorizacijsko klavzulo
n = skupna nominalna obrestna mera
TOM = temeljna obrestna mera
EUR = devizna revalorizacijska klavzula
Tabela 2.1.: Obrestne mere Banke Slovenije
Lombardna obrestna mera je obrestna mera za lombardno posojilo, ki je z odprto ponudbo ponujeno bankam in hranilnicam za en delovni dan na podlagi zastavljenih vrednostnih papirjev v višini 110% od zneska posojila.
Repo obrestna mera za začasni odkup tolarskih in deviznih blagajniških zapisov Banke Slovenije v tujem denarju z obveznim povratnim odkupom čez 7 dni je bila do marca 2004 ponderirano povprečje dnevnih repoobrestnih mer (efektivna obrestna mera). Marca 2004 je bil uveden novi 7-dnevni repo, ki se ponuja preko odprte ponudbe. Objavlja se zadnja veljavna obrestna mera.
Obrestna mera obveznih rezerv je obrestna mera, po kateri plača Banka Slovenije bankam, hranilnicamin hranilno kreditnim službam obresti na povprečno stanje poravnalnega računa oz. posebnega računaobveznih rezerv pri Banki Slovenije, največ do višine obveznih rezerv. Obrestna mera obveznih rezerv znaša od oktobra 1991 dalje 1 odstotek letno.
Obrestna mera za depozit čez noč je obrestna mera, po kateri se obrestujejo depoziti, ki jih banke inhranilnice čez noč vežejo pri Banki Slovenije.
Dolgoročni depozit pri Banki Slovenije je bil uveden julija 2004. Obrestuje se po spremenljivi obrestni meri, in sicer se mu za dva meseca vnaprej določi obrestna mera, ki je vezana na veljavno obrestno mero 60-dnevnega blagajniškega zapisa Banke Slovenije v tolarjih na zadnji dan pred obračunskim obdobjem, s pribitkom v višini 0,2 odstotne točke. Obresti se obračunava in izplačuje dvomesečno.
Tolarski blagajniški zapisi so imenski vrednostni papirji, ki jih vpisujejo banke in hranilnice za 60 in 270dni. Banka Slovenije ponuja 60-dnevne tolarske blagajniške zapise preko odprte ponudbe, 270-dnevneje od novembra 2001 do februarja 2004 ponujala preko avkcij, od marca 2004 dalje pa preko zaprte ponudbe. Obrestna mera za navedene blagajniške zapise je nominalno podana, v primeru avkcij gre zaefektivno obrestno mero. Od novembra 2004 je ponudba 270-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov zamrznjena.
Blagajniški zapis v tujem denarju je prenosljiv, imenski in neserijski vrednostni papir Banke Slovenije. Postalno odprti ponudbi ga lahko vpisujejo banke (do 3.maja 2000 preko njih tudi druge pravne osebe). Vplača se z diskontom v evrih (do 16.2.1999 v markah) ali ameriških dolarjih (ukinjeno v juniju 2006), ročnost je od 60 do 120 dni.
Zakonska zamudna obrestna mera je obrestna mera, po kateri se obrestujejo denarne obveznosti vdomačem denarju od dneva nastanka dolžnikove zamude do dneva plačila. Po zakonski zamudni obrestnimeri plača banka, hranilnica oz. hranilno-kreditna služba Banki Slovenije tudi nadomestilo v primeru, če ne izpolni obveznih rezerv. Od 28.06.2003 dalje je zakonska zamudna obrestna mera določena z Zakonomo predpisani obrestni meri zamudnih obresti.
Obrestne mere, navedene v tabeli za posamezni instrument, so obrestne mere, ki so zadnje veljavne vobdobju (razen v primeru efektivnih obrestnih mer). Letna povprečja obrestnih mer so izračunana kot navadna aritmetična povprečja mesečnih podatkov, če so ti podatki na razpolago.
Tabela 2.2.: Obrestne mere na denarnem trgu in revalorizacijske stopnje
Medbančni denarni trg
Podatki so nominalne obrestne mere na letni ravni za nezavarovane tolarske depozite na slovenskemmedbančnem trgu. Obrestna mera za depozite čez noč (SIONIA) je povprečna ponderirana obrestnamera za depozite čez noč. Obrestna mera za depozite do 30 dni je povprečna ponderirana obrestna meraza depozite z ročnostjo do 30 dni.
Letno povprečje obrestnih mer na medbančnem denarnem trgu je izračunano kot navadno aritmetično povprečje mesečnih podatkov.
Tolarska revalorizacijska klavzula
Temeljna obrestna mera (TOM) je letna obrestna mera za ohranjanje vrednosti denarnih obveznosti interjatev v domačem denarju. TOM izračunava in objavlja Statistični urad RS (do junija 2003 Banka Slovenije)na zadnji delovni dan v mesecu, veljati začne s prvim koledarskim dnem v naslednjem mesecu po objavi.Letna TOM, veljavna za določen mesec, se iz mesečne TOM, zaokrožene na eno decimalno mesto, izračunana dve decimalni mesti, na konformni način ter z upoštevanjem dejanskega števila dni v mesecu in letu.
Mesečna TOM se je od 5. avgusta 1995 (do junija 1995 se je kot indeksacijska klavzula uporabljal ’R’, kije bil enak stopnji inflacije preteklega meseca, v obdobju 1. junija do 4. avgusta 1995 pa je bila indeksacijskaklavzula vezana na aritmetično povprečje mesečnih stopenj rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji vpreteklih treh mesecih) računala kot aritmetično povprečje mesečnih stopenj rasti cen na drobno v RepublikiSloveniji v preteklih treh mesecih, od februarja 1996 - v preteklih štirih mesecih; od decembra 1996 - vpreteklih šestih mesecih; od maja 1997 - v preteklih dvanajstih mesecih. V februarju 1998 se je pri izračunumesečne TOM pričela postopna zamenjava indeksa cen na drobno z indeksom cen življenjskih potrebščin,tako da se od januarja 1999 mesečna TOM računa kot aritmetično povprečje mesečnih stopenj rasti cen življenjskih potrebščin v preteklih dvanajstih mesecih.
Denarne obveznosti in terjatve v domačem denarju z rokom dospelosti do 1 leta se ne revlorizirajo od julija2002 dalje, zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti pa od 28.6.2003 dalje ne predpisuje večuradne revalorizacijske stopnje.
Devizna revalorizacijska klavzula
Mesečna stopnja je stopnja rasti srednjega tečaja Banke Slovenije za EUR (oz.DEM) ali USD v tekočem mesecu.Izračuna se kot razmerje med končnim mesečnim tečajem v tekočem mesecu in končnim mesečnim tečajemv predhodnem mesecu. Letna raven je izračunana iz mesečne stopnje na konformni način ter z upoštevanjemdejanskega števila dni v mesecu in letu.
Podatki za leta 1993 do 1998 v stolpcih 4, 6 in 8 predstavljajo rast kategorije v obdobju december-december.
Tabela 2.3.: Povprečne deklarirane obrestne mere bank
Povprečne obrestne mere (r in r(D)) so izračunane na podlagi poročil bank o najnižjih in najvišjih deklariranihobrestnih merah. Povprečne obrestne mere so ponderirana aritmetična sredina sporočenih obrestnih mer.Ponderji so stanja izbranih postavk aktive in pasive bilance bank konec meseca.
Obrestni razpon nam pove, za koliko odstotnih točk se povprečna minimalna (rmin) in povprečna maksimalnaobrestna mera (rmax) razlikujeta od povprečne obrestne mere (r ali r(D)). rmin in rmax v tabeli nista izrecnopodani, lahko pa ju izračunamo: rmin=r-razpon; rmax=r+razpon. Povprečna minimalna in povprečna maksimalnaobrestna mera sta ponderirani aritmetični sredini sporočenih minimalnih in maksimalnih obrestnih mer.
Podatki za zadnji mesec se vedno obravnavajo kot začasni, čeprav to ni posebej označeno; v naslednjemmesečnem poročilu se podatki popravijo na dejansko stanje. Podatki na letni ravni so navadna aritmetičnasredina mesečnih podatkov.
Nominalna obrestna mera (n) je skupna letna obrestna mera.
S septembrom 1995 je bila ukinjena revalorizacija obrestnih mer za vloge na vpogled, za hranilne vloge, zavezane vloge do 30 dni in za medbančna posojila za likvidnost; z julijem 2002 pa tudi revalorizacija obrestnihmer za vse aktivne in pasivne posle z rokom dospelosti do 1 leta. Povprečna obrestna mera (n) in obrestnirazpon sta tako izražena v nominalnih obrestnih merah.
Opomba 1: S 1.julijem 2002 je stopil v veljavo 4.člen “Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o predpisaniobrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri”, ki prepoveduje uporabo temeljne obrestne mere zadenarne obveznosti in terjatve izražene v domačem denarju z rokom dospelosti do 1 leta. Istočasno je večinabank zraven temeljne obrestne mere prenehala uporabljati tudi devizno klavzulo za kratkoročne posle, zato seje število bank poročevalk zmanjšalo, kar je povzročilo opazen prelom serij v juliju 2002.
Tabela 2.4.: Povprečne obrestne mere bank za nova posojila
Povprečne obrestne mere novih posojil so do vključno decembra 2005 izračunane na podlagi mesečnihpodatkov osmih največjih bank po kriteriju bilančne vsote. Z januarjem 2006 se pričenja serija obrestnih mernovih posojil vseh monetarnih finančnih institucij.
Nova posojila so na novo odobrena posojila v tekočem mesecu oziroma obstoječa posojila, pri katerih se jespremenila obrestna mera. V primeru potrošniških posojil so do vključno decembra 2005 obrestne mereizračunane na podlagi vzorca (omejeno število poročanj, minimalni znesek posameznega posojila), kasneje pana podlagi vseh posojilnih pogodb. Avtomatske spremembe obrestne mere na podlagi predhodno pogodbenodogovorjene variabilne obrestne mere ne predstavljajo novih posojilnih poslov.
Obrestna mera novega posojila predstavlja dejansko zaračunano skupno obrestno mero v preteklem mesecuna letni ravni, ki poleg realnega dela lahko vsebuje tudi tolarsko ali evrsko devizno klavzulo, referenčno obrestnomero in subvencijo. Administrativni in drugi stroški ter zavarovanje posojil niso vključeni v izračun povprečnihobrestnih mer.
Vse obrestne mere v tabeli so nominalne obrestne mere, razen pri deviznih posojilih, kjer ni upoštevana rasttečaja.
Obrestne mere so prikazane ločeno glede na vrsto:
NOM = nominalna obrestna mera, ni indeksacije,
D = obrestna mera je vezana na evrsko devizno klavzulo,
TOM = obrestna mera je vezana na TOM.
Podatki na letni ravni so navadna aritmetična sredina mesečnih podatkov.
…* - zaupen podatek
Tabela 2.5.: Povprečne obrestne mere bank izračunane iz obrestnih prihodkov in odhodkov
Povprečna obrestna mera se izračuna iz razmerja med zneskom obresti in povprečnim stanjem naložb/prejetih sredstev. Z obrestmi se razumejo obračunani in razmejeni obrestni prihodki/dohodki. Povprečno stanje naložb/prejetih sredstev je izračunano iz seštevka dnevnih stanj, deljenim s številom vseh koledarskih dni.
Zaradi sprememb kontnega okvirja za banke in hranilnice se od maja 2002 več ne izkazujejo ločeno revalorizacijskih in obrestnih prihodkov, zato ni več mogoče izračunati realnih efektivnih obrestnih mer.
Ljubljanska borza (Tabele 2.7. do 2.9.)
Tabela 2.7.: Ljubljanska borza: Promet po segmentih trga in po vrstah vrednostnih papirjev
Delnice – ne zajemajo delnic pooblaščenih investicijskih družb.
PID – delnice pooblaščenih investicijskih družb.
KVP - kratkoročni vrednostni papirji.
Štetje prometa je enojno.
Tabela 2.8.: Ljubljanska borza: Tržna kapitalizacija in koeficient obračanja
sredstev
Tržna kapitalizacija po segmentih trga in po vrstah vrednostnih papirjev je izračunana kot seštevek tržne kapitalizacije posameznih vrednostnih papirjev. Tržna kapitalizacija posameznega vrednostnega papirja je izračunana kot zmnožek števila kotirajočih vrednostnih papirjev in njihove tržne cene ob koncu obdobja. KOS - koeficient obračanja sredstev - je izračunan kot razmerje med prometom v obdobju in tržno kapitalizacijo ob koncu obdobja.
Kratkoročni vrednostni papirji v izračunu tržne kapitalizacije in KOS niso upoštevani.
Tabela 2.9.: Ljubljanska borza: Slovenski borzni indeks in Borzni indeks
obveznic
SBI - Slovenski borzni indeks (vrednost indeksa:januar 1994=1000)
BIO - Borzni indeks obveznic.
SBI, BIO - vrednost indeksa ob koncu obdobja.
dT - sprememba indeksa v točkah.
d% - sprememba indeksa v odstotkih.
min, max - najnižja in najvišja vrednost indeksa v obdobju.
Tečaji (Tabele 2.10.1. do 2.11.4.)
Prikazujejo se srednji tečaji Banke Slovenije. Letni tečaji so izračunani kot aritmetično povprečje mesečnih tečajev. Mesečna povprečja so izračunana iz dnevnih tečajev (nedelje in prazniki niso vključeni).
Valuta XEU se je dne 1.1.1999, z uvedbo EMU, zamenjala v valuto evro (EUR) v razmerju ena proti ena. Menjalna razmerja med evrom in valutami držav članic EMU (veljajo od 01.01.2001 in se ne spreminjajo).
| 1EUR | = 40,33990 BEF |
| = 1,95583 DEM | |
| = 340,75000 GRD | |
| = 166,38600 ESP | |
| = 6,55957 FRF | |
| = 0,78756 IEP | |
| = 1936,27000 ITL | |
| = 40,33990 LUF | |
| = 2,20371 NLG | |
| = 13,76030 ATS | |
| = 200,48200 PTE | |
| = 5,94573 FIM |
Dne 30.5.1994 je bila uvedena nova valuta kuna (=1.000 hrvaških dinarjev). Zaradi uvedbe evra januarja 2002, se namesto tečajev valut članic EMU (ATS, FRF, DEM, ITL) prikazujejo tečaji nekaterih valut držav pridruženih članic EU (CZK, HUF, PLN, SKK).
Dne 01.01.1995 je bil denominiran poljski zlot v razmerju 1 novi zlot proti 10.000 starih zlotov.
Tabeli 2.11.: Promet in tečaji na deviznem in menjalniškem trgu
Letni tečaji so izračunani kot aritmetično povprečje mesečnih tečajev. Mesečni tečaji so izračunani kot povprečja iz dnevnih tečajev za delovne dni, tehtana s prometom. Menjalnice sporočajo promet in tečaje tudi za sobote,
kar ni izkazano v dnevnih podatkih, vključeno pa je v mesečnih podatkih.
Skupni promet na promptnem deviznem trgu vključuje transakcije med bankami in podjetji in med samimi bankami. Poleg tega vključuje do 30.09.1999 še transakcije med samimi podjetji, od 01.10.1999 pa tudi transakcije bank z nerezidenti in bank z gospodinjstvi. Promptni trg je namenjen sklepanju poslov, ki se poravnajo najkasneje v dveh delovnih dneh od sklenitve pogodbe. Terminski trg je namenjen sklepanju poslov, pri katerih je poravnava od sklenitve posla odmaknjena več kot dva delovna dneva.
Podatki po sklenitvi poslov so časovno opredeljeni z datumom sklenitve posla. Podatki po poravnavi poslov so časovno opredeljeni z datumom poravnave posla.
Podatki za promet na terminskem trgu so dosegljivi od oktobra 1999. Prav tako so tudi podatki za promet po poravnavi posla dosegljivi šele od oktobra 1999.