Rezultati ankete 2020/2021

Predstavitev rezultatov četrte raziskave Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev iz leta 2020/2021

Četrta raziskava HFCS (Household financing and consumption survey)  je zajela več kot 83.000 anketiranih gospodinjstev iz 22 držav evro območja, Hrvaške (v tistem času še ni bila del evro območja), Češke in Madžarske. V Sloveniji smo anketirali 1.951 gospodinjstev, raziskavo pa smo izvedli med junijem 2020 in decembrom 2021 z vmesno polletno prekinitvijo. Raziskava je potekala precej dlje kot je bilo načrtovano zaradi okoliščin povezanih z epidemijo covid-19. Rezultati se večinoma nanašajo na omenjeni čas oz. na obdobje zadnjih 12 mesecev, le podatki o dohodku so vezani na leto 2019 oziroma 2020. Kot v prejšnjih raziskavah, ima tudi ta anketa zbrane podatke o premoženju in obveznostih, dohodkih in potrošnji gospodinjstev.

Med letoma 2017 in 2020 se je srednja vrednost ali mediana [1] neto premoženja gospodinjstev evro območja povečala, iz 99.400 EUR na 123.500 EUR. Kot pri prejšnjih raziskavah je neto premoženje porazdeljeno asimetrično, tako da je 90. percentil (kar pomeni vrednost, ki razmejuje 90 % manj premožnih gospodinjstev od bogatejših 10 % populacije) 1.011.000 EUR. Za Slovenijo se je neto premoženje iz 91.600 EUR v letu 2020/2021 povečalo na 118.800 EUR. 90. percentil oziroma 10% najpremožnejših, pa je imelo premoženja za več kot 505.500 EUR

Rast neto premoženja v Sloveniji je predvsem posledica dviga cen nepremičnin. Mediana vrednosti nepremičnine v lasti za glavno prebivališče se je iz 98.000 EUR leta 2017 zvišala na 120.000 EUR v letu 2020/2021. Podobno se je vrednost mediane ostalih nepremičnin v Sloveniji zvišala iz 38.400 EUR na 50.000 EUR.

Delež zadolženih gospodinjstev se je leta 2020/2021 v Sloveniji zmanjšal iz 32,2% na 28,9%. V primerjavi s predhodno raziskavo, se je delež gospodinjstev, ki ima hipotekarne dolgove malenkost povečalo (9,1% vs 10,4%). 21,8% gospodinjstev ima še ostale dolgove (kar je 5,1 odstotnih točk manj v primerjavi z letom 2017). 

Hipotekarni dolgovi na nepremičnine, ki niso glavno prebivališče, so se povečali bistveno več (mediana iz 30.000 EUR na 38.000) v primerjavi z hipotekarnimi posojili na nepremičnine, ki predstavljajo za gospodinjstvo glavno prebivališče (mediana 35.600 EUR na 36.300 EUR).

Zanimiv podatek je, da se je delež gospodinjstev v Sloveniji, ki so zaprosila za posojilo v zadnjih 3 letih, pa ga niso dobila odobrenega oziroma dobila manjši znesek od želenega, zmanjšal iz 31,6% v letu 2017 na 18% v letu 2020/2021. Je pa to še vedno nad povprečjem evro območja, ki znaša 10,5% (oziroma 10,6% za leto 2017).

Mediana bruto dohodka se je v Sloveniji se je iz 16.400 EUR leta 2017 povečala na 25.000 EUR leta 2020/2021. Za primerjavo: v evro območju je vrednost mediane bruto dohodka leta 2020 znašala 34.000 EUR (oziroma 30.800 EUR leta 2017). 

ECB je v zvezi s to anketo objavila dve poročili: prvo poročilo predstavlja pregled glavnih rezultatov HFCS, drugo pa se ukvarja z metodologijo raziskave (vprašalnik, vzorec, uteževanje, pomembnost neodgovorov in metode popravkov za neodgovor). Poročili sta v angleškem jeziku, najdemo pa ju lahko na HFCN strani ECB (v razdelku Results and FAQ, 2021 wave).
________________________________________
[1] Mediana predstavlja numerično vrednost, ki loči zgornjo polovico vzorca od spodnje polovice. Prednost mediane kot srednje vrednosti pred aritmetično sredino je ta, da izstopajoči podatki manj vplivajo nanjo.