Makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov
Svet Banke Slovenije je na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11, 55/17, 5/18) ter 4., 17. in 19. člena Zakona o makrobonitetnem nadzoru (Uradni list RS, št. 100/13 in 42/23) sprejel Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 63/2023) in Sklep o določitvi zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika (Uradni list RS, št. 63/2023). Oba sklepa začneta veljati 1. 7. 2023.
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (v nadaljevanju sklep) prilagaja makrobonitetne omejitve, ki sta jih uvedla že predhodna sklepa, in sicer: Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (Uradni list RS, št. 64/19 in 75/20) in Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 60/22). Ukrep se uporablja za banke, hranilnice, podružnice bank članic in podružnice bank tretjih držav v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju banke). Cilj ukrepa je blažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda.
Sklep o določitvi zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika določa minimalni znesek, ki mora potrošniku vsak mesec ostati po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb.
Glavne spremembe
Glavne spremembe, ki jih prinaša nov sklep, so:
- Sprememba zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika.
Nova spodnja meja kreditne sposobnosti po novem temelji na minimalnih življenjskih stroških (povečanih za znesek za vzdrževane družinske člane), ki so po potrebi prilagojeni s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki.
Banka Slovenije znesek minimalne kreditne sposobnosti potrošnika najmanj enkrat letno preveri in objavi na spletni strani, morebitno spremembo pa objavi tudi v Uradnem listu Republike Slovenije. V primeru spremembe zneska minimalne kreditne sposobnosti bomo na spletni strani objavili tudi obrazložitev njegovega izračuna.
Od 1. julija 2023 znesek minimalne kreditne sposobnosti znaša 745 EUR.
Pri določitvi zneska minimalne kreditne sposobnosti smo upoštevali izračun minimalnih življenjskih stroškov Inštituta za ekonomska raziskovanja iz novembra 2022 v višini 669,8 EUR, ki smo jih prilagodili z napovedjo inflacije za leti 2023 in 2024.
Naslednja ocena zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika bo predvidoma izvedena v drugi polovici leta 2024.
- Uvedba enotnega najvišjega razmerja med stroškom servisiranja celotnega dolga in dohodkom potrošnika (DSTI), ne glede na višino dohodka.
Ob sklenitvi nove kreditne pogodbe razmerje DSTI ne sme preseči 50 %. Ne glede na višino dohodka mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek minimalne kreditne sposobnosti potrošnika. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih določenih z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
- Spremembe pri izračunu letnega dohodka potrošnika.
Pri izračunu letnega dohodka potrošnika lahko banke upoštevajo tudi otroške dodatke in nekatere druge socialno- varstvene prejemke, ki so bili do zdaj izključeni.
Kadar znesek kreditne pogodbe za potrošni namen ne presega 5.000 EUR, se lahko dohodek potrošnika izračuna tako, da se trije zadnji mesečni dohodki iz delovnega razmerja ali zadnji mesečni dohodek iz pokojnine preračunajo na letno raven.
- Znižanje dovoljenih odstopanj od najvišjega razmerja DSTI.
Najvišje razmerje DSTI sme presegati največ 3 % novih kreditnih pogodb za stanovanjsko nepremičnino in največ 3 % kreditnih pogodb za potrošni namen. Kreditne pogodbe za potrošni namen, ki presegajo najvišje razmerje DSTI, morajo biti skladne z najvišjo ročnostjo potrošniških kreditov.
Makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, veljavne do 30. 6. 2023, so na voljo na tej povezavi.
Pogosta vprašanja in odgovori s področja makrobonitetnih omejitev so na voljo na tej povezavi.