Finančna stabilnost

Pogosta vprašanja in odgovori

    Opravljanje plačilnega prometa

  • Posodobljeno: 1. 3. 2023: Ali je dovoljena izvedba plačilne transakcije po koncu prehodnega obdobja, določenega z uredbo EU, s katero ruski/beloruski kupec plača za blago, ki je na omejevalnem seznamu in ga je EU podjetje izvozilo v Rusijo/Belorusijo pred uvedbo omejevalnih ukrepov v zvezi s tem blagom?

    Če je bila pogodba, na podlagi katere je EU izvoznik izvozil blago v Rusijo/Belorusijo, sklenjena v skladu z veljavnimi omejevalnimi ukrepi (v času sklenitve pogodbe blago ni bilo uvrščeno na seznam), potem se plačilo za takšno blago lahko izvede tudi po koncu prehodnega obdobja, ki je določeno v uredbi EU. Evropska komisija razlikuje situacijo, ko EU podjetje uvaža blago iz Rusije/Belorusije. V tem primeru je potrebno na podlagi pravila, da je plačilo del izvršitve pogodbe, šteti, da plačilo po koncu prehodnega obdobja ni več dopustno (glej Q 10).

  • Kaj pomeni izključitev banke iz SWIFT?

    Plačilni promet z ruskimi bankami praviloma poteka preko t. i. mehanizma korespondenčnega bančništva, to je preko korespondenčnih računov ruskih bank pri evropskih ali obratno. Izmenjava finančnih sporočil, s katerimi banke (tako ruske kot evropske) odredijo prenos sredstev s korespondenčnih računov (tako v breme ruskih bank in v dobro evropskih bank kot obratno), praviloma poteka preko omrežja SWIFT. S tem, ko je banka izključena iz SWIFT, je tako zelo oteženo, da izključena banka dostopa do svojih korespondenčnih računov pri drugih bankah, kot tudi, da druge banke dostopajo do svojih korespondenčnih računov pri izključeni banki.

  • Ali bi se štelo za izogibanje omejevalnim ukrepom, če bi se ruske banke, ki so z 12. marcem 2022 izključene iz sistema SWIFT, zatekle k drugim sredstvom za komunikacijo?

    V tem primeru je neposredna prepoved vezana na SWIFT in ne ruske banke, ki so izločene iz sistema. Zato se SWIFT (in vsi drugi ponudniki storitev za izmenjavo finančnih podatkov v EU) ne morejo izogniti prepovedi izogibanja sankcijam (glej člen 12 člen Uredbe 2022/328: »Prepovedano je zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih namen ali učinek je izogibanje prepovedim iz te uredbe, vključno z delovanjem namesto fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov iz členov 5, 5a, 5b, 5e in 5f ali z delovanjem v njihovo korist z uporabo izjem iz člena 5(6), 5a(2), 5b(2), 5e(2) ali 5f(2)«).

  • Ali je »poziv k doplačilu kritja« izvzet iz prepovedi v zvezi s sporočili SWIFT?

    Ne, tovrstna komunikacija ni izvzeta iz prepovedi. Prepovedano je uporabljati sistem SWIFT tudi za sporočila o pozivih k doplačilu kritja, ki se izmenjujejo s ciljnimi ruskimi bankami, za katere velja ta prepoved.

  • Ali se ruskim osebam, ki nimajo odprtega računa pri banki v RS lahko zavrne odprtje osnovnega računa oziroma postavi dodatne pogoje, da bi bil zasledovan namen osnovnega računa?

    Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilni sistemih (ZPlaSSIED) v tretjem odstavku 181. člena določa, da ima potrošnik, ki zakonito prebiva v EU, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč, pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa pri banki. Ta pravica velja ne glede na potrošnikovo stalno prebivališče. Zahteva za odprtje osnovnega plačilnega računa se lahko zavrne le tisti ruski stranki, ki izpolnjuje kateregakoli izmed treh, v ZPlaSSIED izrecno navedenih razlogov za zavrnitev zahteve (181/7 ZPlaSSIED) ali v primeru, da bi odprtje računa povzročilo kršitev ZPPDFT-1 (181/6 ZPlaSSIED) ali če bi bila oseba na seznamu oseb, proti katerim veljajo finančni omejevalni ukrepi. Zavrnitev odprtja osnovnega računa ni mogoča zgolj iz razloga, ker je oseba ruski državljan/rezident.

    V zvezi s postopki odpiranja osnovnega računa za prosilce za azil je še vedno aktualno mnenje EBA, ki poudarja upoštevanje pristopa, ki temelji na tveganju s strani finančnih institucij pri zagotavljanju finančnih produktov v takšnih razmerah, pri čemer jim je dopuščeno izkoristiti prožnost, ki jo zagotavlja zakonodaja EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizem.

  • Kakšno podporo lahko nudi FURS finančnim institucijam pri presoji transakcij strank, ki predstavljajo plačilo za uvoženo ali izvoženo blago, v zvezi s katerim obstaja verjetnost, da je predmet omejevalnih ukrepov?

    FURS je skladno z ZOUPAMO pristojna za nadzor nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom blaga v skladu s carinskimi predpisi ter predpisi, s katerimi so določeni omejevalni ukrepi.

    Finančne institucije se pri proučevanju ozadja transakcij, za katere menijo, da so lahko povezane z blagom, ki je predmet omejevalnih ukrepov, lahko obrnejo na FURS. FURS lahko nudi pomoč pri posameznih vprašanjih glede predloženih dokazil strank (npr. podatki o konkretnem postopku, pomen posameznih polj v deklaraciji, vprašanja uvrščanja blaga, ipd.), vendar se pa glede na svoje pristojnosti ne more odločati o postopanju s samo transakcijo.

    Kadar se informacije finančnih institucij nanašajo na sume kršitev iz pristojnosti FURS, jih FURS obravnava kot prijave kršitev, kar pomeni, da jih najprej analizira. Če se pri analizi prijave ugotovi, da obstaja večja verjetnost nespoštovanja oziroma kršitve zakonov, se izvede ustrezne postopke, ki pa zaradi procesnih rokov in pridobivanja podatkov (pogosto tudi iz tretjih držav), lahko trajajo dalj časa.

    Sumi kršitev se posredujejo na splošni naslov FURS in gfu.furs@gov.si.

Povezano