Bankovci in kovanci
Od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 je bila denarna enota Republike Slovenije tolar.
Uvedba evra
Svet Evropske unije je 11. julija 2006 odobril prošnjo Slovenije, da v letu 2007 vstopi v evrsko območje.
Z uveljavitvijo Zakona o uvedbi evra je od 1. januarja 2007 denarna enota evro in se kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo evrski bankovci in kovanci.
Do vključno 14. januarja 2007 je bilo obdobje dvojnega obtoka (pri gotovinskem plačevanju so se lahko uporabljali tudi tolarski bankovci in kovanci), po tem datumu pa je mogoča brezplačna menjava tolarskih bankovcev (kovance je bilo mogoče menjati do 3. januarja 2017) v evrske v Banki Slovenije.
Več na strani Uvedba evra v Sloveniji
Evrsko območje obsega 19 držav članic EU, ki so uvedle evro. Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija so dale v obtok evrobankovce in kovance 1. januarja 2002. V Sloveniji je postal evro denarna enota 1. januarja 2007, na Cipru in Malti 1. januarja 2008, na Slovaškem 1. januarja 2009, v Estoniji 1. januarja 2011, v Latviji 1. januarja 2014 in v Litvi 1. januarja 2015.
Več na strani Razvoj ekonomske in monetarne unije
Evrobankovci in evrokovanci
V obtoku je sedem nominalnih vrednosti evrobankovcev (5, 10, 20, 50, 100, 200, 500 evrov) in so v vseh državah evrskem območju enaki.
Evrokovanci so izdani v osmih nominalnih vrednostih: 1, 2, 5, 10, 20, 50 centov ter 1 evro in 2 evra. Imajo skupno (evropsko) stran ter hrbtno (nacionalno) stran, ki je značilna za vsako državo članico evroobmočja. Vsi kovanci – ne glede na različne nacionalne strani – so plačilno sredstvo na celotnem evrskem območju.
Na podlagi uradnega dogovora z Evropsko unijo evro uporabljajo tudi mikro države Andora, Monako, San Marino in Vatikan, ki tako lahko kujejo kovance s svojo nacionalno stranjo. Črna gora in Kosovo prav tako uporabljata evro, vendar brez uradnega dogovora (in ne smeta kovati kovancev).
Več informacij o evrobankovcih in evrokovancih najdete na spletni strani ECB v poglavju Euro.
Stališče Evrosistema do gotovine kot plačilnega sredstva
Ena temeljnih nalog Evrosistema po Pogodbi o delovanju EU je, da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov. Evrosistem je nevtralen do različnih plačilnih instrumentov in nobenemu ne daje prednosti pred drugimi. Vseeno so centralne banke Evrosistema odgovorne za gotovino, saj so uradne izdajateljice bankovcev evra. Poleg tega jih večina v obtok daje tudi kovance evra, ki jih sicer izdajajo države članice EU. Zato Evrosistem podpira gotovino kot splošno dostopno, preprosto, zanesljivo in učinkovito plačilno sredstvo za plačila malih vrednosti. V okviru svojih pristojnosti Evrosistem spremlja in ves čas izboljšuje varnost, zanesljivost in učinkovitost gotovinskih ciklov v evrskem območju. (Vir ECB)