Izvajanje denarne politike
Denarna politika se nanaša na tiste odločitve centralne banke, s katerimi ta vpliva na ceno in razpoložljivost denarja v gospodarstvu.
V evroobmočju se najpomembnejša odločitev Sveta ECB običajno nanaša na obrestne mere ECB. Njihova višina vpliva na obrestne mere, ki jih poslovne banke zaračunavajo svojim strankam za posojeni denar oz. varčevanje. Banke si namreč pri centralni banki izposojajo denar, zato je cena tega denarja ključna za določanje obrestnih mer v gospodarstvu. Mehanizem, prek katerega denarna politika s svojimi odločitvami, predvsem glede obrestnih mer, vpliva na potrošnjo, varčevanje in investiranje v gospodarstvu ter na splošno raven cen, imenujemo transmisijski mehanizem.
Ključne obrestne mere denarne politike Evrosistema so: obrestna mera mejnega depozita, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja in obrestna mera mejnega posojila.
Odločitve glede izvajanja denarne politike sprejema Svet ECB na monetarnih sejah (praviloma) na vsakih šest tednov. Odločitve glede denarne politike in odločitve glede obrestnih mer se javno objavijo na spletni strani ECB.
Evrosistem izvaja denarno politiko prek instrumentov denarne politike, ki jih nudi bankam. Ti instrumenti obsegajo različne operacije, ki so pomembne za uravnavanje likvidnosti bančnega sistema. Običajno gre za standardne kratkoročne operacije ponujanja oz. odvzemanja likvidnosti, v primeru morebitnih potreb pa lahko Evrosistem poseže tudi po nestandardnih dolgoročnejših operacijah oz. nakupih vrednostnih papirjev. Evrosistem prek standardnih operacij cilja nevtralno likvidnost (tj. bankam zagotovi toliko likvidnosti, kolikor jo potrebujejo za tekoče potrebe), prek nestandardnih operacij pa poskuša doseči morebitne dodatne cilje (npr. zmanjšanje negotovosti, znižanje nivoja dolgoročnih obrestnih mer, spodbujanje posojanja in podobno).
Evrosistem bo pri izvajanju denarne politike v bodoče upošteval tudi vidik podnebnih sprememb. Dne 4. julija 2022 je ECB objavila nadaljnje korake na tem področju. V skladu z akcijskim načrtom o podnebnih spremembah bodo te upoštevane pri nakupih podjetniških obveznic, sistemu zavarovanja terjatev, zahtevah po razkritjih in upravljanju tveganj. Ukrepi bodo usmerjeni v zmanjševanje finančnega tveganja v bilanci stanja Evrosistema, ki je povezano s podnebnimi spremembami, v spodbujanje transparentnosti in v podpiranje prehoda v zeleno gospodarstvo. Vsi ukrepi bodo del rednega pregleda, kjer bo ECB preverjala, ali ustrezajo svojemu namenu in ali so v skladu s cilji Pariškega dogovora ter cilji EU o podnebni nevtralnosti.