Zgradba Banke Slovenije

30 let Banke Slovenije

Uradno je bila Banke Slovenije ustanovljena 25. junij 1991, ko je bil sprejet Zakon o Banki Slovenije in je bil izvoljen tudi prvi guverner France Arhar. A tako kot država, je tudi slovenska centralna banka nastajala postopoma že od začetka leta 1991, zato v Banki Slovenije svojih 30 let praznujemo vse leto 2021. Zabeležili ga bomo s številnimi dogodki ter pri tem tudi obujali spomine na dosežke v tem času. Med drugim boste na tej spletni strani spoznali zgodovino stavbe na Slovenski 35, izvedeli kako Banka Slovenije deluje danes ter se sami preizkusili v poznavanju nalog slovenske centralne banke.

Nagovor guvernerja

Banka Slovenije skupaj z državo letos praznuje 30 let. Na isti dan, kot je bila razglašena samostojnost Republike Slovenije, je bila kot ena izmed ključnih inštitucij za njeno delovanje ustanovljena Banka Slovenije. Od takrat dalje je naša najpomembnejša naloga ohranjanje stabilne rasti cen.

Pogled na zadnjih 30 let nam daje vedeti, da smo tvorno prispevali k razvoju države in sodelovali pri številnih pomembnih mejnikih za Slovenijo. Konec preteklega stoletja je zaznamovala uvedba prvega slovenskega denarja – tolarja, začetek reforme plačilnega sistema in oblikovanje nekaterih pomembnih povezav v mednarodnih ustanovah – postali smo člani Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ter se povezali z Banko za mednarodne poravnave.

Konec devetdesetih let se je začelo pospešeno vključevanje naše države v evropske povezave. Banka Slovenije je s članstvom Slovenije v Evropski uniji leta 2004 postala članica Evropskega sistema centralnih bank in leta 2007 aktivno sodelovala pri prevzemu skupne evropske valute – evra in s tem postala del Evrosistema. Številne spremembe so pomembno vplivale tudi na finančni sistem in na slovenske državljane. Od leta 2007, ko smo vzpostavili plačilni sistem Target2-Slovenija, ki bankam omogoča, da si medsebojno nakazujejo denar v realnem času tako na domačem kot na evropskem trgu, smo del sistema Target. Postali smo tudi del Enotnega območja plačil v evrih (SEPA), s čimer smo poenotili domače in čezmejno plačevanje v evrih. V naslednjih letih so se naše naloge še razširile.

Danes tako v banki Slovenije, skupaj z drugimi centralnimi bankami v okviru Evrosistema, vodimo denarno politiko. S tem zagotavljamo stabilno rast cen v celotnem evrskem območju, kar okoli 340 milijonom prebivalcev evrskega območja zagotavlja spodbudno okolje za ustvarjanje življenjskih in poslovnih ciljev. Sodelujemo pri vzdrževanju regulatornega okvira, v katerem poslujejo finančne institucije, z drugimi centralnimi bankami Evrosistema pa si delno delimo tudi nadzor nad poslovanjem bank in hranilnic. Naša skupna pristojnost je tudi skrb za stabilen finančni sistem: z ukrepi makrobonitetne politike naslavljamo tveganja, ki bi lahko ovirala njihovo posredniško funkcijo. S zagotavljamo nemoteno poslovanje, prebivalcem in podjetjem pa zagotavljamo, da uresničujejo svoje življenjske in poslovne cilje.

V 30 letih delovanja smo svoje naloge uspešno opravljali ter s tem prispevali k razvoju in napredku naše države. Ob tem smo ustvarili tudi ogromen človeški potencial, ki se je sposoben soočiti s prihodnjimi izzivi. Nekdanji sodelavci, ki danes delujejo v drugih domačih in tujih institucijah, pa tudi z izkušnjami iz Banke Slovenije prispevajo k boljšemu okolju za vse nas.

Vsi skupaj smo lahko ponosni na to, kar smo dosegli v minulih 30 letih, osebno pa sem ponosen, da sem del kolektiva Banke Slovenije.

Guverner Boštjan Vasle

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle
Dogodki in prireditvw

Dogodki in prireditve ob 30. obletnici

Pomlad 2021

Odprli bomo Muzej Banke Slovenije, ki predstavlja del naših prizadevanj za finančno opismenjevanje in je zasnovan tako, da lahko vse generacijo spoznajo delo Banke Slovenije in njene vpetosti v Evrosistem. Obiskovalci si bodo lahko skozi didaktične igre, interaktivno gradivo in klasično muzejsko postavitvijo ogledali, kaj vse zajema delo centralne banke in kako to vpliva na vsakega posameznika ter na celotno državo.

Poletje 2021

V Banki Slovenije bomo 30. obletnico ustanovitve obeležili tudi z izdajo zlate in srebrne medalje, ki bosta na prodaj predvidoma junija. Medalja s pomočjo točke kot osrednjega likovnega elementa prikazuje soodvisnost države in centralne banke.

Jesen 2021

Dan odprtih vrat Banke Slovenije

7. oktober 2021
Osrednja proslava ob 30. obletnici Banke Slovenije v Cankarjevem domu

18. in 19. november 2021
Mednarodna konferenca, na katero bodo povabljeni vsi guvernerji centralnih bank Evrosistema

Spremljevalni dogodki

Natečaj za otroke v vrtcih in osnovnih šolah v treh starostnih stopnjah: predšolski otroci in 1. razred OŠ, učenci od 2. do 5. razreda in učenci od 6. do 9. razreda.

Natečaj za dijake in študente, da pripravijo kratki videoposnetek na temo denarja oziroma financ

Zgradba Banke Slovenije

Več o Banki Slovenije

Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije, ki svoj mandat izpolnjuje samostojno in v okviru Evropskega sistema centralnih bank. Področje delovanja izvaja na štirih temeljnih stebrih: denarna politika, makrobonitetna politika, nadzor poslovanja bank in hranilnic ter reševanje bank v težavah. Kako izvajamo te osnovne dejavnosti ter katere so še druge naše naloge, preveriti v brošuri Predstavitev Banke Slovenije. Pred obiskom naše spletni strani si lahko ogledate tudi animacijo o delovanju Banke Slovenije.

Kviz o delovanju Banke Slovenije

Vas zanima, kako dobro poznate naše naloge? Pripravili smo kratek spletni kviz, v katerem lahko preverite svoje znanje iz področja dela Banke Slovenije.

Zgodba o denarju

Denar je splošno plačilno sredstvo, s katerim plačujemo, med drugim, tudi vse naše izdelke, ki jih kupimo. Koliko je tega denarja na trgu, je naloga Banke Slovenije. Kako centralna banka upravlja valuto države ter kako nadzira ponudbo denarja, to je količino denarja v obtoku, lahko preberete v publikaciji Zgodba o denarju.

Zgodovina Banke Slovenije

Banka Slovenije ima bogato zgodovino, tako kot ustanova kot zgradba, v kateri ima prostore. Poslopje današnje centralne banke je bilo namreč zgrajeno v začetku 20. stoletja, področje pa je bilo pozidano že precej prej. Prvi viri stavbno dediščino na tem prostoru omenjajo že v 17. stoletju. Podrobnosti o zgodovini stavbe Banke Slovenije so predstavljene v posebnem filmu. V časovnici pa so prikazani prelomni dogodki, ki so se zgodili v zadnjih 30 letih na področju delovanja Banke Slovenije. Se še spomnite hranilnih knjižic in čekov?

Tolarski bankovci

1991

 

Prvi svet Banke Slovenije
Prvi guverner Banke Slovenije je postal France Arhar. Sledili so Mitja Gaspari, Marko Kranjec, Boštjan Jazbec in Boštjan Vasle.

 

25. junij - Skupščina RS sprejme ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti.

Skupščina RS sprejme zakon o Banki Slovenije, s katerim je ustanovljena Banka Slovenije.

Prvi guverner postane France Arhar.

8. oktober - Uradna denarna enota v Sloveniji postane tolar, ki se deli na stotine.

Banka Slovenije izda in izroči v obtok vrednostne bone kot začasni denar po menjalnem tečaju 1 SIT = 1 DIN, določeno je prvo menjalno razmerje do nemške marke (32 SIT = 1 DEM). Do konca leta postopno oblikuje mehanizem drsečega deviznega tečaja.

23. december - Banka Slovenije izda prva slovenska spominska kovanca za 500 in 5.000 tolarjev ob prvi obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

1992

30. september - Banka Slovenije izda in izroči v obtok prvi slovenski denar – tolarske bankovce.

1993

15. januar - Slovenija postane članica Mednarodnega denarnega sklada.

25. februar - Slovenija postane članica Svetovne banke.

14. 5. - Slovenija postane članica Sveta Evrope.

1994

 

prva mobilna banka
Banke so začele nekatere storitve ponujati prek, takrat še stacionarnega, telefona, kasneje pa se je povsem udomačilo spletno poslovanje.

 

Banka Slovenije začne projekt reforme plačilnega sistema. Ukine se Služba družbenega knjigovodstva (SDK) ter oblikuje Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje.

Banka Slovenije odpre tekoči račun in veže depozit pri Banki za mednarodne poravnave.

1995

15. marec 1995 - Banka Slovenije izda in izroči v obtok bankovec za 10.000 tolarjev.

30. julij 1995 - Slovenija postane članica Svetovne trgovinske organizacije.

1. september 1995 - Slovenija preide na zunanjo konvertibilnost tolarja po kriterijih Mednarodnega denarnega sklada.

1996

2. avgust 1996 - Banka Slovenije kot ena izmed prvih osemnajstih centralnih bank v svetovnem merilu pristopi k posebnim standardom statističnega objavljanja (SDDS) Mednarodnega finančnega sklada.

1997

 

prva mobilna banka
Banke so začele nekatere storitve ponujati prek, takrat še stacionarnega, telefona, kasneje pa se je povsem udomačilo spletno poslovanje.

 

V okviru reforme plačilnih sistemov se iz Agencije za plačilni promet na Banko Slovenije prenesejo računi obvezne rezerve bank, hranilnic in HKS.

12. december 1997 - Dvaindvajset slovenskih bank ustanovi Bankart, družbo za procesiranje sodobnih plačilnih instrumentov.

1998

V okviru reforme plačilnih sistemov se vzpostavita plačilna sistema bruto poravnave v realnem času in žiro kliring. Oba sistema sta temelj za migracijo računov pravnih oseb na poslovne banke in hranilnice.

2000

11. september 2000 - V okviru reforme plačilnih sistemov se začne migracija žiro računov pravnih oseb iz Agencije za plačilni promet na poslovne banke in hranilnice.

2001

1. april 2001 - Guverner postane Mitja Gaspari.

Rezerve Banke Slovenije se povečajo za monetarno zlato.

8. oktober 2001 - Ob zaznamovanju 10-letnice tolarja Banka Slovenije izda zlato in srebrno medaljo.

2002

30. junij 2002 - Zaključi se reforma plačilnih sistemov. Žiro računi pravnih oseb se iz Agencije za plačilni promet prenesejo na poslovne banke, Agencija pa se ukine.

Banka Slovenije dobi splošno pooblastilo za opravljanje nadzora nad zakonitostjo in pravilnostjo delovanja plačilnih sistemov v državi.

Banka Slovenije odpre enotni zakladniški račun države in 192 enotnih zakladniških računov občin.

Začne se preoblikovanje tekočih računov fizičnih oseb v transakcijske račune.

19. julij 2002 - Veljati začne nov zakon o Banki Slovenije, ki je skladen z evropsko zakonodajo in zahtevami Evropske centralne banke.

2003

 

hranilne knjižice
Poslovile so se hranilne knjižice, namesto njih imamo transakcijske račune in bančne kartice.

 

30. junij 2003 - Zaključi se preoblikovanje tekočih računov fizičnih oseb v transakcijske račune.

7. julij 2003 - Banka Slovenije izda in izroči v obtok kovanca za 20 in 50 tolarjev.

2004

1. maj 2004 - Slovenija postane polnopravna članica Evropske unije, Banka Slovenije pa članica Evropskega sistema centralnih bank, ki jo sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic EU.

28. junij 2004 - Slovenija vstopi v mehanizem deviznih tečajev ERM II, kar je eden od pogojev za uvedbo evra. Določen je centralni tečaj 239,640 SIT = 1 EUR.

8. november 2004 - Banka Slovenije se vključi v plačilni sistem STEP2 za izvrševanje čezmejnih kreditnih plačil v evrih ter bankam in hranilnicam omogoči posredno udeležbo v tem plačilnem sistemu.

2005

21. november 2005 - Predstavitev idejne zasnove slovenskih evrskih kovancev javnosti.

2006

16. maj 2006 - Evropska centralna banka in Evropska komisija potrdita, da Slovenija kot prva izmed novih članic EU izpolnjuje vse pogoje za uvedbo evra. Določi se datum uvedbe – 1. januar 2007.

Upravljanje Banke Slovenije se uskladi s statutom Evropske centralne banke. Tako Svet Banke Slovenije sestavljajo guverner in štirje viceguvernerji.

11. julij 2006 - Začetek dvojnega označevanja cen.

1. september 2006 - Banke začnejo z dostavo evrskih kovancev trgovcem, pozneje sledi še dostava evrskih bankovcev.

26. oktober 2006 - Slovenija sprejme zakon o uvedbi evra.

2007

 

Gaspari s prvimi evri
Slovenija je prevzela evro kot svojo valuto. Prvi je na blagajni Banke Slovenije tolarje zamenjal za evre takratni guverner Mitja Gaspari.

 

1. januar 2007 - Slovenija kot novo denarno enoto uvede evro, in sicer po tečaju 239,640 SIT = 1 EUR. S tem Banka Slovenije postane del Evrosistema, na katerega je bila hkrati prenesena pristojnost za vodenje denarne politike.

Pri upravljanju deviznih rezerv in monetarnega zlata Evrosistema sodeluje tudi Banka Slovenije.

Banka Slovenije ob uvedbi evra izda zbirko evrskih kovancev s slovensko nacionalno stranjo in letnico 2007.

14. janur 2007 - Zaključek obdobja dvojnega obtoka, ko je bilo mogoče plačevati s tolarji in evri. S tem Banka Slovenije iz obtoka vzame tolarske bankovce in kovance.

16. julij 2007 - Guverner postane Marko Kranjec.

19. november 2007 - Banka Slovenije vzpostavi plačilni sistem Target2-Slovenija kot del evropskega sistema Target2, ki bankam omogoča, da si medsebojno nakazujejo denar v realnem času na domačem in tudi na evropskem trgu.

2008

Začne se projekt SEPA (Single Euro Paymants Area), katerega namen je izenačitev domačih in čezmejnih plačil znotraj evrskega območja.

2011

V okviru projekta SEPA uvedba univerzalnega plačilnega naloga (UPN), ki nadomesti tri različne obrazce ter poenoti domače in čezmejno plačevanje v evrih.

27. junij 2011 - Ob zaznamovanju 20. obletnice Banka Slovenije izda zlato in srebrno medaljo.

2012

4. oktober 2012 - V Sloveniji prvič zaseda Svet Evropske centralne banke.

2013

2. maj 2013 - Evropska centralna banka izda prvi novi bankovec za 5 evrov iz serije Evropa. V naslednjih štirih letih mu sledijo še bankovci za 10, 20 in 50 evrov.

17. julij 2013 - Guverner postane Boštjan Jazbec.

2014

Dokončna vzpostavitev sistema SEPA, ki potrošnikom, gospodarskim družbam, javnemu sektorju in drugim uporabnikom plačilnih storitev omogoči plačevanje v evrih pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji kot v okviru plačilnih storitev, opravljenih doma.

2017

3. januar 2017 - Zaključi se menjava tolarskih kovancev. Menjava tolarskih bankovcev ni časovno omejena.

2018

30. november 2018 - Nova vseevropska rešitev za izvrševanje takojšnjih plačil TIPS – Target Instant Payment Settlement.

2019

9. januar 2019 - Guverner postane Boštjan Vasle.

26. januar 2019 - Preneha se izdajati bankovec za 500 evrov.

28. maj 2019 - V obtok prideta še zadnja bankovca iz serije Evropa za 100 in 200 evrov.

2020

Slovenska bančna skupnost uvede storitev takojšnjega plačila in mobilno aplikacijo FLIK.

2021

marec - Odprtje Muzeja Banke Slovenije.