Nadzor bančnega sistema
Cilj nadzorniških aktivnosti je pravočasno zaznati tveganja na vseh področjih poslovanja bank in hranilnic (kreditna, likvidnostna, operativna, kapitalska, obrestna tveganja, tveganja s področja dobičkonosnosti, notranjih kontrol, korporativnega upravljanja, ugleda, preprečevanja pranja denarja) ter z učinkovitim ukrepanjem zagotoviti stabilnost kreditne institucije in sistema.
Enotni mehanizem nadzora in nadzor manj pomembnih bank
Sistem nadzora bank se je močno spremenil po zadnji finančni krizi. Leta 2014 je začel delovati Enotni mehanizem nadzora (EMN) kot eden od stebrov nove bančne unije, katere cilj je bolj varno, pregledno in enotno evropsko bančništvo.
Z uveljavitvijo EMN je bil leta 2014 nadzor nad okoli 120 evropskimi bankami, ki izpolnjujejo merila za pomembne banke, prenesen na ECB, vendar pa se ta nadzor operativno izvaja prek skupnih nadzorniških skupin (angl. Joint supervisory team, JST). JST je za vsako pomembno banko sestavljen iz koordinatorja iz ECB ter članov iz nacionalnega nadzornega organa in ECB. Nacionalni nadzorni organi, torej tudi Banka Slovenije, sodelujejo pri vseh dejavnostih nadzora, medtem ko nadzorniške odločitve za te banke sprejema ECB.
- Več o Enotnem mehanizmu nadzora na povezavah Osnovna pojasnila in Vodnik po bančnem nadzoru
Skupini pomembnih in manj pomembnih bank:
1 Med pomembne banke se po merilih ECB uvrščajo banke, ki (1) imajo bilančno vsoto nad 30 mrd EUR ali višjo kot 20% BDP (razen, če nimajo bilančne vsote pod 5 mrd EUR); (2) spadajo med tri največje banke v državi; (3) so prejele sredstva iz Evropskega sklada za stabilnost; (4) imajo bilančno vsoto nad 5 mrd EUR in imajo v več kot eni državi članici nad 20% sredstev/obveznosti;
2 Ima poseben status kot specializirana banka za spodbujanje izvoza in razvoja. Nadzor izvaja Banka Slovenije.
Izvajanje nadzora
ECB in nacionalne nadzorne institucije izvajajo naslednje vrste aktivnosti:
- izvajajo nadzorniške preglede, inšpekcijske preglede na kraju samem in preiskave
- izdajajo in odvzemajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
- ocenjujejo pridobitve in odsvojitve kvalificiranih deležev
- skrbijo za spoštovanje bonitetnih pravil EU
- določajo kapitalske zahteve.
Sestavni del rednega nadzora je letni proces celostnega nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj posamične banke oziroma hranilnice - SREP (angl. Supervisory Review and Evaluation Process). V okviru SREP ECB in Banka Slovenije analizirata poslovni model vsake banke, ocenita primernost upravljavske strukture, tveganja povezana s poslovanjem ter učinkovitost obvladovanja tveganj. Eden od pomembnih vhodnih parametrov za oceno banke so tudi rezultati stresnih testov, ki jih Banka Slovenije in ECB izvajata letno.
- Več o SREP na povezavi ECB: Kaj je SREP?
Portal IMAS – Portal bančnega nadzora
27. januarja 2021 je začel delovati Portal IMAS, preko katerega lahko banke pod nadzorom ECB oddajajo vloge za oceno sposobnosti in primernosti, spremljajo potek teh ocen in izmenjujejo informacije z nadzorniki. Zaradi Portala IMAS se oblika sodelovanja med ECB in nacionalnimi nadzornimi organi ne spreminja: vstopna točka za ocene sposobnosti in primernosti v vseh sodelujočih državah ostaja nacionalni nadzorni organ, ki mu morajo biti vloge vročene skladno z zakonom in upravno prakso. Zaradi različnih regulatornih okvirov torej pri uporabi portala IMAS prihaja do razlik med sodelujočimi državami.
Postopek oddaje vlog v okviru postopkov ocene sposobnosti in primernosti pri Banki Slovenije se z začetkom delovanja Portala IMAS v ničemer ne spreminja, vloge mora Banka Slovenije prejeti v fizični obliki skladno z zakonom ter drugimi področnimi predpisi. Vloge torej ni možno vložiti le preko Portala IMAS, lahko pa se ta v portal prostovoljno vloži poleg fizično posredovane vloge.
- Kratka navodila za aktivacijo računa in druge osnovne tehnične informacije najdete v priročniku ECB.
Evropski bančni organ - EBA
Na področju nadzora bank in ohranjanja finančne stabilnosti v Evropi je ob Enotnem mehanizmu nadzora ključna institucija Evropski bančni organ (EBA), v katerem kot članica evrosistema sodeluje tudi Banka Slovenije.
Cilji EBA so vzpostaviti dosledne, uspešne in učinkovite nadzorne prakse ter zagotoviti usklajene uporabe evropske zakonodaje v vseh državah članicah EU. S tem ciljem EBA izdaja smernice in priporočila za različna področja poslovanja bank, naslovljene na pristojne nadzorne organe oziroma banke. Banka Slovenije odloči o uporabi smernic in priporočil EBA za banke v Republiki Sloveniji, sklep o njihovi uporabi se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
EBA, ustanovljena leta 2010 z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, je sicer del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), ki ga sestavljata še dva - Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA). Sistem vključuje tudi Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) ter Skupni odbor Evropskih nadzornih organov in nacionalne nadzorne organe. EBA je neodvisen organ, vendar je odgovoren Evropskemu parlamentu, Svetu Evropske unije in Evropski komisiji.
- Več o Evropskem bančnem organu na povezavi Poslanstvo in naloge