Nadzor bančnega sistema

Cilj nadzorniških aktivnosti je pravočasno zaznati tveganja na vseh področjih poslovanja bank in hranilnic (kreditna, likvidnostna, operativna, kapitalska, obrestna tveganja, tveganja s področja dobičkonosnosti, notranjih kontrol, korporativnega upravljanja, ugleda, preprečevanja pranja denarja) ter z učinkovitim ukrepanjem zagotoviti stabilnost kreditne institucije in sistema.


Enotni mehanizem nadzora in nadzor manj pomembnih bank

Sistem nadzora bank se je močno spremenil po zadnji finančni krizi. Leta 2014 je začel delovati Enotni mehanizem nadzora (EMN)  kot eden od stebrov nove bančne unije, katere cilj je bolj varno, pregledno in enotno evropsko bančništvo.

Z uveljavitvijo EMN je bil leta 2014 nadzor nad okoli 120 evropskimi bankami, ki izpolnjujejo merila za pomembne banke, prenesen na ECB, vendar pa se ta nadzor operativno izvaja prek skupnih nadzorniških skupin (angl. Joint supervisory team, JST). JST je za vsako pomembno banko sestavljen iz koordinatorja iz ECB ter članov iz nacionalnega nadzornega organa in ECB. Nacionalni nadzorni organi, torej tudi Banka Slovenije, sodelujejo pri vseh dejavnostih nadzora, medtem ko nadzorniške odločitve za te banke sprejema ECB.

Nadzor bank, ki ne izpolnjujejo meril za pomembne banke, to je manj pomembnih bank, opravljajo nacionalni nadzorniki, torej Banka Slovenije, in sicer v skladu s pravili ter metodologijo ECB in EMN. Za manj pomembne banke nacionalni nadzorniki ECB redno pošiljajo nadzorniške podatke in ECB tudi informirajo o ugotovitvah nadzora. Nacionalni nadzorni organi se lahko z ECB posvetujejo o izdaji ukrepov, končno odločanje pa je njihova pristojnost - razen v izrednih primerih. Nova ureditev omogoča, da ECB prevzame neposredni nadzor nad manj pomembnimi bankami na pobudo nacionalnega nadzornika, na lastno pobudo v primeru možnosti nastanka sistemske krize ali če nacionalni nadzornik neustrezno izvaja nadzor.

Skupini pomembnih in manj pomembnih bank (stanje 28. 2. 2018)

 Skupina pomembnih bank1 Skupina manj pomembnih bank
 NLB d. d. Gorenjska banka d. d.
 Nova KBM d. d. Deželna banka Slovenije d. d.
 Abanka d. d. Addiko bank d. d.
 Unicredit banka Slovenija d. d. Delavska hranilnica d. d.
 SKB banka d. d. Hranilnica Lon d. d.
 Banka Intesa Sanpaolo d. d. Primorska hranilnica Vipava d. d.
 Sberbank banka d. d. SID - Slovenska izvozna in razvojna banka d. d.2
 Banka Sparkasse d. d.  


1
Med pomembne banke se po merilih ECB uvrščajo banke, ki (1) imajo bilančno vsoto nad 30 mrd EUR ali višjo kot 20% BDP (razen, če nimajo bilančne vsote pod 5 mrd EUR); (2) spadajo med tri največje banke v državi; (3) so prejele sredstva iz Evropskega sklada za stabilnost; (4) imajo bilančno vsoto nad 5 mrd EUR in imajo v več kot eni državi članici nad 20% sredstev/obveznosti;
2 Ima poseben status kot specializirana banka za spodbujanje izvoza in razvoja. Nadzor izvaja Banka Slovenije.

 

Izvajanje nadzora

ECB in nacionalne nadzorne institucije izvjajo naslednje vrste aktivnosti:

  • izvajajo nadzorniške preglede, inšpekcijske preglede na kraju samem in preiskave
  • izdajajo in odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
  • ocenjujejo pridobitve in odsvojitve kvalificiranih deležev
  • skrbijo za spoštovanje bonitetnih pravil EU
  • določajo kapitalske zahteve.

Sestavni del rednega nadzora je letni proces celostnega nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj posamične banke oziroma hranilnice - SREP (angl. Supervisory Review and Evaluation Process). V okviru SREP ECB in Banka Slovenije analizirata poslovni model vsake banke, ocenita primernost upravljavske strukture, tveganja povezana s poslovanjem ter učinkovitost obvladovanja tveganj. Eden od pomembnih vhodnih parametrov za oceno banke so tudi  rezultati stresnih testov, ki jih Banka Slovenije in ECB izvajata letno.


Evropski bančni organ - EBA

Na področju nadzora bank in ohranjanja finančne stabilnosti v Evropi je ob Enotnem mehanizmu nadzora ključna institucija Evropski bančni organ (EBA), v katerem kot članica evrosistema sodeluje tudi Banka Slovenije.

Cilji EBA so vzpostaviti dosledne, uspešne in učinkovite nadzorne prakse ter zagotoviti usklajene uporabe evropske zakonodaje v vseh državah članicah EU. S tem ciljem EBA izdaja smernice in priporočila za različna področja poslovanja bank, naslovljene na pristojne nadzorne organe oziroma banke. Banka Slovenije odloči o uporabi smernic in priporočil EBA za banke v Republiki Sloveniji, sklep o njihovi uporabi se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

EBA, ustanovljena leta 2010 z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, je sicer del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), ki ga sestavljata še dva - Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA). Sistem vključuje tudi Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) ter Skupni odbor Evropskih nadzornih organov in nacionalne nadzorne organe. EBA je neodvisen organ, vendar je odgovoren Evropskemu parlamentu, Svetu Evropske unije in Evropski komisiji.