Plačilni sistemi

Plačevanje (npr. blaga in storitev, mesečnih računov, najemnin, davkov ali drugih obveznih dajatev) in prejemanje plačil (npr. plač, otroških dodatkov ali drugih socialnih transferjev) je nepogrešljiv del našega vsakdana.

Najbolj tradicionalen način plačevanja je z gotovino, kjer je plačilo izvedeno neposredno med plačnikom in prejemnikom plačila. Uporabnikom pa so na voljo tudi drugi plačilni instrumenti, kjer je – ne glede na vrsto uporabljenega instrumenta – cilj vedno isti: prenos denarnih sredstev s plačnikovega na prejemnikov račun. Da naj sredstva prenese z našega na prejemnikov račun svojemu ponudniku plačilnih storitev naročimo s plačilnim nalogom. To lahko storimo bodisi na daljavo (npr. preko svoje elektronskega banke) bodisi neposredno na bančnem okencu.

Izvršitev takšnega plačila nato poteka na več načinov. Kadar imata plačnik in prejemnik plačila račun odprt pri istem ponudniku plačilnih storitev se prenos denarnih sredstev izvrši interno. Če pa imata račun odprt vsak pri svojem ponudniku plačilnih storitev, se poravnava izvede bodisi korespondenčno na vzajemno odprtih računih, večinoma pa preko plačilnih sistemov. Ti predstavljajo dogovor med udeleženci plačilnega sistema o skupnih pravilih za prenos, preverjanje, razvrščanje, potrjevanje nalogov, obračun denarnih terjatev in obveznosti ter poravnavo med udeleženci plačilnega sistema. Ločimo plačilne sisteme bruto poravnave v realnem času in plačilne sisteme neto poravnave. V okviru prvih se nalogi poravnavajo individualno in sproti, v okviru slednjih pa poravnava ne poteka v realnem času, temveč ob določenih časovnih presekih, ko se poravnava zgolj znesek razlike med prilivnimi in odlivnimi nalogi.

V tej rubriki predstavljamo plačilne sisteme, ki delujejo po slovenskem pravu in preko katerih se izvršujejo plačila slovenskih potrošnikov, podjetij, institucij javnega sektorja in drugih subjektov, ter v katerih v vsaj eni od vlog nastopa tudi Banka Slovenije.