Vprašanja in odgovori glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma

• Kateri zakon ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma?

  Področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ureja Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2, Uradni list RS, ŠT.48/22).

• Ali je banka dolžna opraviti pregled stranke pri izvrševanju transakcije?

  Banke morajo pri izvršitvi transakcije izpolnjevati tudi obveznosti po ZPPDFT-2. Banke so med drugim zavezane, da opravijo pregled vsake stranke ter redno skrbno spremljajo njene poslovne aktivnosti v skladu z določili ZPPDFT-2. Sestavni deli pregleda stranke so določeni v 21. členu ZPPDFT-2, ki med drugim v prvi točki prvega odstavka določa, da pregled stranke obsega ukrepe ugotavljanja istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov. Pregled stranke je obvezen v primerih, ki jih določa 22. člen ZPPDFT-2 (1. pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko; 2. pri vsaki transakciji v vrednosti 15.000 eurov ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane; 3. pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo, ob izplačilih dobitkov, vplačilu stav ali obojem, kadar gre za transakcije v vrednosti 2.000 eurov ali več, ne glede na to, ali transakcija poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane; 4. pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke ter 5. vedno, kadar v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije) ter pri občasnih transakcijah, ki pomenijo prenos sredstev in presega 1.000 evrov (1. odstavek 23. člena ZPPDFT-2).

  Pri izvajanju transakcij iz 2. in 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena ZPPDFT-2 mora zavezanec predpisane ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ob upoštevanju drugega odstavka 22. člena tega zakona, izvesti pred izvršitvijo transakcije. Poleg tega mora banka v skladu s šestim odstavkom 54. člena ZPPDFT-2 zagotoviti tudi, da se pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo ob ugotovitvi spremembe pomembnih okoliščin stranke, če ima zavezanec zakonsko dolžnost vzpostaviti stik s stranko za namene ugotavljanja dejanskega lastnika in najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke, če je stranka pri zavezancu v zadnjih dvanajstih mesecih izvedla vsaj eno transakcijo. V kolikor banka kot zavezanec ne more izvesti obveznosti pregleda stranke, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, v skladu z 26. členom ZPPDFT-2.

• Ali se mora pri dvigu večje vsote denarja pisno pojasniti razlog dviga?

  Zakon tega ne zahteva. Vendar pa mora zavezanec (banka) v skladu s prvim odstavkom 75. člena ZPPDFT-2 sporočiti Uradu RS za preprečevanje pranja denarja določene podatke (med drugim tudi namen transakcije in način izvedbe transakcije) o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 evrov, in sicer takoj, ko je opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji. Ne glede na navedeno pa lahko banke v skladu s svojimi internimi politikami omejitve in dodatne ukrepe izvajajo že pri nižjih zneskih. Pri tem pojasnjujemo, da je odločitev o posredovanju zahtevanih podatkov banki odločitev stranke, stvar poslovne odločitve banke pa je, kako se bo na zavrnitev posredovanja dokumentacije odzvala – v skrajnem primeru lahko banka zaradi zavrnitve zahteve v skladu s pogodbenimi določili in splošnimi pogoji poslovanja tudi odstopi od pogodbe (npr. zapre transakcijski račun).

• Ali mora banka preverjati stranko in izvor denarja pri pologu gotovine?

  Zavezanci (tudi banke in hranilnice) so v skladu z ZPPDFT-2 dolžni izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter v sklopu tega zagotoviti poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Na to pa ne vpliva zgolj dokument, ki ga predloži stranka, ampak tudi preostale informacije, ki jih je banka pridobila od stranke v okviru pregleda stranke pri sklenitvi poslovnega razmerja (KYC) in tekom skrbnega spremljanja njenih poslovnih aktivnosti (transaction monitoring). Da zavezanci lahko izpolnjujejo zahteve, ki jim naložene z ZPPDFT-2, lahko pojasnila in dokazila o izvoru sredstev zahtevajo neposredno od stranke. Obseg zahtevanih pojasnil oziroma dokazil je odvisna od stopnje poznavanja stranke (npr. nova ali obstoječa stranka) in ocenjenega tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma in je torej predmet konkretnega poslovnega razmerja med zavezancem in stranko.

• Ali je banka dolžna spremljati poslovne aktivnosti stranke pri opravljanju transakcij?

  V skladu z 54. v povezavi s 55. členom ZPPDFT-2 je banka dolžna skrbno spremljati poslovne aktivnosti svojih strank in je posledično obvezana, da v zadostni meri preuči tudi ozadje in namen vsake transakcije, ki ni v skladu z običajnim ali pričakovanim poslovanjem stranke, ter okrepi spremljanje poslovnih aktivnosti stranke, da ugotovi, ali so te transakcije ali dejavnosti videti sumljive, za kar lahko od stranke zahteva dokazila.

  Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri banki, slednja na podlagi 54. člena ZPPDFT-2 skrbno spremlja in vključuje preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja ter preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki. Obseg in pogostost izvajanja ukrepov spremljanja poslovnih aktivnosti morata biti prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je banka izpostavljena pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To pomeni, da je v primeru višjega tveganja banka dolžna izvajati strožje ukrepe kot pri nižjem tveganju.

  Za namen izvajanja 55. člena ZPPDFT-2 so zavezanci (med njimi tudi banke in hranilnice) dolžni vzpostaviti sistem za zaznavanje neobičajnih transakcij in zaznane transakcije obravnavati z vidika sumljivosti in potrebe prijave na Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Pri obravnavi neobičajnih transakcij mora banka preučiti ozadje in namen teh transakcij, vključno z izvorom premoženja in sredstev, in sicer v takšni meri, kot je glede na okoliščine to mogoče. To pomeni tudi pridobivanje dodatnih podatkov in dokumentov, pri čemer njihov dokončen nabor ni predpisan in ga podrobneje določi banka. V določeni meri pa je zaradi nemožnosti predpisati vse podrobnosti vnaprej za vse možne situacije potrebna tudi subjektivna presoja banke, ki mora temeljiti na njeni strokovni usposobljenosti in izkušnjah. Pri presoji mora banka upoštevati celotno ozadje in posamezno transakcijo presojati tudi v povezavi z drugimi okoliščinami. Ena izmed okoliščin, ki lahko povečuje tveganje, je lahko tudi nesodelovanje stranke, in v praksi ni neobičajno opozorilo banke stranki, da bo izvršitev transakcije v primeru, da ne dostavi zahtevanih dokumentov, zavrnila.

• Kakšne so posledice neizpolnitve obveznosti pregleda stranke?

  V skladu s 26. členom ZPPDFT-2 zavezanec, ki ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena ZPPDFT-2 ne more izvesti, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, in preučiti možnost, da v skladu s 75. členom tega zakona Uradu RS za preprečevanje pranja denarja sporoči podatke o stranki oziroma sumljivi transakciji.

• Kakšne so možnosti za odpiranje transakcijskega računa pri bankah brez osebne navzočnosti?

  Banke so v skladu z ZPPDFT-2 med drugim zavezane, da opravijo pregled vsake stranke ter redno skrbno spremljajo njene poslovne aktivnosti. Sestavni deli pregleda stranke so določeni v 21. členu ZPPDFT-2, ki v prvi točki prvega odstavka določa tudi ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov. Obveznost pregleda stranke pa je določena v 22. členu ZPPDFT-2 oz. pri občasnih transakcijah v 23. členu ZPPDFT-2. ZPPDFT-2 v 32. členu pod določenimi pogoji omogoča, da banka ugotovi in preveri istovetnost strank, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo te osebe pošljejo zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Tak način identifikacije je mogoč le v primeru, da je bilo na podlagi ocene tveganja stranke ugotovljeno neznatno tveganje. Banka lahko ugotavlja in preverja istovetnosti fizične osebe (torej stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca) tudi na podlagi sredstva elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja (33. člen ZPPDFT-2). Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca je mogoče tudi z uporabo videoelektronske identifikacije. ZPPDFT-2 taksativno našteva pogoje, ki morajo biti hkrati izpolnjeni, da se ta način identifikacije na daljavo lahko uporabi (34. člen ZPPDFT-2). Določene banke že omogočajo možnost odpiranja transakcijskega računa brez osebne navzočnosti. Seznam bank in hranilnic s sedežem v Republiki Sloveniji z njihovimi kontaktnimi podatki, na katere lahko naslovite povpraševanje glede možnosti odpiranja računa na takšen način, je dosegljiv na naslednjih povezavah (seznam bank in hranilnic).