Numizmatika
300. obletnica velikega tolminskega punta (2013)
Od 15. do 17. stoletja so se kmetje na Slovenskem upirali svojim gospodarjem, saj se jim je zaradi vojn, različnih bolezni in davkov socialni položaj vse bolj slabšal. Veliki tolminski kmečki punt je bil zadnji v vrsti velikih kmečkih uporov na Slovenskem pred reformami Marije Terezije in Jožefa II. Zajel je Tolminsko, Goriško in del Kranjske. Za ta upor je značilno, da ni bil naperjen proti zemljiški gospodi, temveč proti državni oblasti zaradi novih davčnih obveznosti. Ker so deželo v tem obdobju prizadele tudi hude naravne nesreče, kmetje niso bili več zmožni vseh bremen. Goriški pobiralec davkov je dal zapreti nekaj Tolmincev, kar je kmete razjezilo. Pod vodstvom Ivana Gradnika in drugih so začeli upor.
Z množičnim pohodom 500 Tolmincev so 27. marca 1713 odšli v Gorico osvobodit zaprte kmete. Načrt ni uspel, saj so bili razgnani. Naslednji dan se je na trgu zbrala že pettisočglava množica in grad je bil odrezan od mesta. Po pogajanjih so bili zaporniki izpuščeni, niso pa bili oproščeni plačila davkov. Kmetje so se za nekaj časa pomirili, vendar se je maja premišljeno uporniško gibanje Tolmincev razširilo do Tržaškega Krasa. Združili so se v kmečko zvezo in se zavezali, da ne bodo več plačevali davkov. V Braniku se je zbralo 3000 ljudi in razglasili so svojega cesarja in glavarja. Plemstvo je zaprosilo za pomoč dvor, ki je izdal povelje za pomoč pehote in konjenikov. Iz Karlovca in Senja je prišlo 600 krajišnikov, ki so z državno vojsko sredi junija 1713 upor zadušili. Voditelje upora in upornike so aretirali in zaprli v goriški grad. Preiskavo punta je vodila cesarska komisija. Sledila je krvava obsodba. Na glavnem trgu v Gorici je bilo aprila 1714 usmrčenih 11 vodilnih puntarjev, drugi so bili obsojeni na zaporne in denarne kazni, nekaterim pa so zaplenili tudi del imetja.
Vir: Tolminski muzej, Tolmin
Zbirateljski kovanci
Na fotografiji: srebrnik, zlatnik
Republika Slovenija za zaznamovanje 300. obletnice velikega tolminskega punta izdaja zbirateljske kovance. Na kovancih so upodobljeni kosa, cepec in burkle – kmečko orodje, s katerim so se uporniki večinoma bojevali.
Avtor dizajna: Jernej Kejžar, Kranj / Slovenija.
Kovanje: Mincovna Kremnica, š.p., Kremnica / Slovaška.
| Zlatnik | Srebrnik |
| Nominalna vrednost: 100 EUR Teža: 7 gramov Premer: 24 milimetrov Čistina: Au 900/1000 Izdelano: 1.500 kovancev |
Nominalna vrednost: 30 EUR Teža: 15 gramov Premer: 32 milimetrov Čistina: Ag 925/1000 Izdelano: 2.000 kovancev |
| V prodaji od 25. 2. 2013 | V prodaji od 25. 2. 2013 |
| Zbirateljski dvokovinski kovanec | |
|
Nominalna vrednost: 3 EUR |
|
|
V prodaji in obtoku od 25. 2. 2013 |
|
Uredba o obsegu izdaje, sestavinah, apoenih in glavnih znamenjih zbirateljskih kovancev ob 300. obletnici velikega tolminskega punta, Ur. l. RS, 42/12. Sklep o dajanju zbirateljskih kovancev ob 300. obletnici velikega tolminskega punta v prodajo in obtok, Ur. l. RS, 7/13.
Zbirateljski dvokovinski kovanec v plastični kapsuli
Banka Slovenije je pripravila dvokovinski zbirateljski kovanec za 3 € (visoki sijaj oziroma proof), izdan ob 300. obletnici velikega tolminskega punta v količini:
- 5.000 kovancev v plastični kapsuli.
V prodaji: od 25. februarja 2013.
Prodajne cene in razpoložljivost posameznih numizmatičnih izdelkov je razvidna na tej povezavi.