100-letnica olimpijskih iger moderne dobe (1996)

Človek se že od nekdaj ukvarja s športom. Ta mu pomeni krepitev njegovih telesnih moči, da bi lažje sledil hitremu tempu sodobnega načina življenja. Že od nekdaj pa je v ljudeh tudi tekmovalni duh, ki jih sili, da na najrazličnejše načine preizkušajo svoje moči. V davni antiki so se športniki merili med seboj v raznih veščinah in tekmovali, kdo bo hitrejši, kdo bo dlje skočil in kdo bo najmočnejši.

Pierre de Couberten, ki velja za velikega ideologa in stratega olimpijske miselnosti, je leta 1894 uspel obnoviti nekdanje olimpijske igre po antičnem vzorcu in že dve leti kasneje so bile v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. Olimpijski ogenj je spet združeval tekmece z vsega sveta pod skupno zastavo s petimi krogi, ki simbolizirajo olimpijsko geslo citius, altius, fortius.
Slovenci smo že zelo zgodaj sodelovali na olimpiadah. Lahko se pohvalimo z uspehi naših telovadcev, smučarjev in veslačev. Zlate, srebrne in bronaste kolajne krasijo njihove vitrine. Med vsemi je gotovo najpomembnejši starosta olimpijcev vsega sveta telovadec Leon Štukelj, ki je prva priznanja dobil že daljnega leta 1924. Zato ni naključje, da je ena njegovih značilnih drž pri telovadbi (originalna fotografija je bila posneta na olimpiadi v Berlinu leta 1936) uporabljena tudi kot motiv na priložnostnih kovancih.

Ob 100-letnici olimpijskih iger moderne dobe izdaja Republika Slovenije tri spominske kovance:

zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini 1000 kovancev,
srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini 3000 kovancev ter
tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 200.000 kovancev.

Avtorji idejnega osnutka za zlatnik, srebrnik in tečajni kovanec:	Gorazd Vahen in Gojko Zrimšek, Ljubljana
Izdelava in kovanje:	Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška